Na desnem, štajerskem bregu reke Mure v kraju Veržej mlinsko kolo poganja moč rečnega toka. Plavajoči mlin na Muri je v lasti družine Babič, ki zanj skrbi tako, da je danes hkrati turistična zanimivost, zgodovinska posebnost in še vedno delujoč mlin.

Plavajoči mlin je posebnost panonske pokrajine in lahko delno ali pa v celoti plava na reki. Razlog za tako vrsto gradnje je pogosto poplavljanje panonskih rek; plavajoči mlin se dviguje skupaj z naraščanjem vodne gladine, saj bi sicer voda mlinsko kolo odnesla ali zalila. V preteklosti so poznali celo t. i. mlinski zakon, ki je v 18. stoletju določal, da se mline lahko postavlja le ob večjih rekah. Tako so nastali obrtniški mlini, ki so služili potrebam širše okolice. V začetku 19. stoletja so zakon spremenili; od tedaj je bilo dovoljeno mline graditi tudi na potokih in nastali so hišni mlini, ki so služili le potrebam lastnika.

V Sloveniji so bili plavajoči mlini značilni predvsem za reko Muro. Nekateri viri navajajo, da jih je bilo nekdaj na slovenskem delu Mure 69; drugi pravijo, da jih je bilo pred 2. svetovno vojno celo več kot 90. Še od tistih časov se je ohranil Babičov mlin (tako mu pravijo domačini) v Veržeju.

Babičov mlin je kombinirani plavajoči Mlin: mlinarska hiša stoji na kopnem, vodno kolo pa na dveh čolnih na reki. Družina Babič ima mlin na Muri v lasti od leta 1912, ko je kupila Kolmaničev mlin, ki je bil v celoti plavajoč. Mlin je bil kasneje uničen v požaru, dvakrat pa ga je odnesla voda, tako da je danes vidna različica že četrta po vrsti. Le njegova prva različica je bila povsem plavajoča, vse kasnejše pa kombinirane. Od leta 1947 dalje v sušnih mesecih rečnemu toku pri poganjanju mlinskega kolesa pomaga tudi elektromotor.

Mlin se še danes uporablja v obrtniške namene, hkrati pa je turistična in etnografska znamenitost Pomurja. Poleg mlinarske hiše in plavajočega mlinskega kolesa si je možno ogledati mletje žita na starodaven način ter različne vrste moke tudi kupiti.

Prikaži na zemljevidu