Reka Krupa, ki je naravni spomenik, predstavlja s svojim izvirom in okolico izjemno naravno ter kulturno dediščino semiške občine in Bele krajine. Izvira pod naseljem Krupa (164 m, 50 prebivalcev) izpod mogočne 60 metrov visoke previsne stene. Vodnatost izvira in njegov biološki pomen uvrščata Krupo med najlepše in najpomembnejše slovenske kraške reke.

Izvir Krupe je edino znano nahajališče jamske školjke Congeria kusceri v Sloveniji, tu pa najdemo še druge endemne vrste jamskih polžev in človeško ribico.

Kljub kanjonsko ujeti strugi je možen sprehod ob reki, ki se po 2,5 km toka izlije v reko Lahinjo. Šest metrov višinske razlike med izvirom Krupe in njenim izlivom je v preteklosti omogočalo delovanje štirih mlinov in treh žag. Danes obratuje le še nekdanji grajski mlin.

Na desnem bregu reke Krupe je že v 13. stoletju stal mogočen grad Krupa, ki je bil leta 1942 požgan. V neposredni bližini izvira se nahaja prazgodovinsko naselje Moverna vas.

Arheološke raziskave so odkrile, da sedanje naselje leži na delu neutrjene naselbine iz mlajše kamene in bakrene dobe. V prazgodovini je bila poseljena tudi kraška Judovska hiša na levem bregu Krupe. Najdbe so na ogled v Belokranjskem muzeju v Metliki in v Krajevni muzejski zbirki v Semiču.

Dober kilometer od izvira je znamenita baročna cerkev svete Trojice na Vinjem Vrhu, ki je bila pozidana leta 1647. Njena posebnost sta kupolasto zasnovana ladja in tristranično zaključen prezbiterij. Pred izlivom Krupe v Lahinjo pa stoji nekdanja romarska cerkev žalostne Matere božje v Kloštru.

V vasi Krupa se je rodil literarni zgodovinar, esejist in prevajalec Janko Lavrin (1887–1986). Med 1. svetovno vojno je deloval v Rusiji kot časnikar, od leta 1917 pa je živel v Veliki Britaniji. Leta 1918 je postal lektor, 1923 pa profesor ruske književnosti na univerzi v Nottinghamu. Od 1956 je bil zunanji dopisni član SAZU. Leta 1971 je dobil Prešernovo nagrado.

Prikaži na zemljevidu