Krajinski park Lahinja obsega območje povirja in prvih sedem kilometrov zgornjega toka reke Lahinje. Nahaja se jugovzhodno od Dragatuša, predvsem na območju vasi Pusti Gradac in Veliki Nerajec. Osrednja naravna znamenitost je reka Lahinja, ob njej je pa še sedem posebej zavarovanih naravnih spomenikov, dva naravna rezervata in pet kulturnih spomenikov. Krajinski park Lahinje sodi v območje Natura 2000.

Po parku so urejene poti s smerokazi in informativnimi tablami. Celotni obhod naj bi trajal 3 ure, vendar je zanimivosti res veliko in tako so raznolike, da se je vredno vračati v park večkrat, ob različnih urah, letnih časih, vremenu … in razpoloženju. Predvsem pa se je treba umiriti, opazovati, prisluhniti in »gledati s srcem«.

V parku je več naravnih zanimivosti: jama Zjot (Djud) s podzemnim jezerom in zasigano dvorano, izviri vode in požiralniki, vodna jama Pečina, močvirje Lugi – Nerajski in Lahinjski lugi ob izvirih Lahinje in njenem sotočju v Nerajčico ter druge. Zahodno od Zjota se sredi njiv odpira udorna vrtača Glušenka, ki prihaja v stik s podzemno vodo.

Posebnost parka sta botanično in zoološko zanimiva naravna rezervata. Na mokrotnih travnikih in lugih raste več redkih in ogroženih rastlinskih vrst: močvirska kukavica, navadna rezika, močvirski svišč, ilirski meček, boljši šaš in navadni kačji jezik. Na suhih rastiščih pa najdemo francoski šipek in več vrst rodu mačja ušesa. Lahinja je življenjski prostor vidre in vodomca, v soseščini pa je še najti ptičje vrste vrbji kovaček, slavec in navadna kanja. V času selitev je območje ob Lahinji tudi postaja mnogih vodnih ptičev. V močvirju Mlaka prebiva želva sklednica.

Park pa je zanimiv tudi v kulturno zgodovinskem pogledu.

Okljuk reke Lahinje pri Pustem Gradcu je bil poseljen že v neolitski in bakreni dobi. V 16. stoletju je bil na njem pozidan grad, ki je bil opuščen že ob koncu 18. stoletja. Na vrhu okljuka stoji sredi pokopališča cerkev Vseh svetnikov z letnico 1638 na kamnitem portalu; graditelj se je podpisal z odtisom roke. Ob reki sta Klepčev mlin in žaga venecijanka na vodni pogon, ki danes obratujeta le še v turistične namene. Na Klepčevi domačiji si je možno ogledati arheološke predmete, med katerimi je tudi pravi zlatnik Kralja Matjaža, in najeti čoln za ogled parka z vodne gladine.

Nedaleč od vasi, v smeri proti Velikemu Nerajcu, je vidna gomila Gradinje iz starejše železne dobe.

Vas Veliki Nerajec leži na samem vhodu v Krajinski park Lahinja, ob cesti Črnomelj–Vinica, kjer je tudi pravo stičišče naravne in kulturne dediščine. Tu je nekdanja stanovanjska hiša, stara 200 let, s staro črno kuhinjo in domačo izbo. V vasi se gospa Vera Vardjan ukvarja z izdelovanjem izdelkov domače in umetnostne obrti. Veliki Nerajec je leta 2000 prejel Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi.

Prikaži na zemljevidu