Nestalno Cerkniško jezero leži na južnem delu Cerkniškega polja. S svojimi pojavi je bilo močno zanimivo Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je presihanje jezera zelo natančno popisal. Starejši avtorji so jezero označili za redkost, saj lahko na njegovem območju domačini poleti kosijo, žanjejo in pasejo, ko območje zalije voda, pa na istem mestu lovijo ribe in se pozimi drsajo na ledu. Cerkniško jezero je v največjem obsegu dolgo 10,5 km in široko 5 km. Ima površino 26 km², včasih celo do 38 km². Največja globina jezera je približno 10 metrov.

Jezero polni voda iz številnih pritokov in studencev. Jezerski odtoki pa so samo podzemni. Skoznje lahko odteče le omejena količina vode; kadar na Cerkniško polje priteče več vode, kot je lahko ponikne v podzemne odtoke, nastane jezero. Napolni se navadno po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg, presiha pa predvsem v sušnih poletnih mesecih in včasih pozimi. Ogled jezera je vsakič treba prilagoditi višini vode, šele več ogledov pa razkrije vse posebnosti in čare presihajočega jezera. Ob visokih vodah so zanimivi predvsem številni močni kraški izviri, jezero pa je primerno tudi za nekatere vodne športe. V sušnih obdobjih so vredni ogleda navpični požiralniki. Od višine vode je tudi odvisno, ali si je jezero najbolje ogledati peš ali s čolnom.

Spomladi se jezero napolni z vodo, vrnejo pa se tudi ptice številnih vrst, ki živijo ob jezeru. Jezero je primerno za ribolov, zaradi stalnega vetra pa tudi za jadranje in surfanje. Zgodaj poleti se preostalim obiskovalcem jezera pridružijo še kopalci. Sredi poletja pa voda običajno presahne; obiskovalci si takrat lahko ogledujejo podobo suhega jezerskega dna, ki je s svojo razpokano površino videti kot puščava. Jeseni deževje navadno hitro napolni jezero z vodo. V jesenskih mesecih tako jezero doseže največji obseg, česar se veselijo predvsem jadralci in sprehajalci. Ob dovolj mrzlih zimah pa jezero zamrzne in zaživi kot ogromno drsališče.

Prikaži na zemljevidu