Jezero se razprostira sredi gozda, 2 km severno nad vasjo Dobrovnik in v neposredni bližini zaselka Bukovnica. Omogoča taborjenje, kopanje, čolnarjenje in ribolov. V bližini je božjepotna kapela sv. Vida, kjer se je v zadnjih letih razvil park naravnih energij.

Bukovniško jezero je akumulacijsko jezero, veliko 4,5 ha. Nastalo je z zajezitvijo potoka Bukovnica. Jezero je povprečno globoko 2 metra, ponekod pa tudi 5 metrov; bogato je z ribami (amur, linj, krap, ploščič, ostriž). Jezero je obdano z gozdovi, ki nudijo domovanje srnam, jelenom in divjim svinjam; na obrobju živijo fazani, jerebice, prepelice in poljski zajci. Vodni ekosistem gosti čapljo, mlakarico in vodomca.

V bližini jezera v gozdu stoji kapela sv. Vida. Na tem mestu že stoletja stoji cerkev, saj so ljudje že nekdaj verjeli, da ima voda iz izvira sv. Vida zdravilno moč za oči. Ljudsko izročilo pravi, da so nekateri s pitjem in umivanjem oči z vodo iz tega izvira tudi spregledali. V zadnjih letih pa so v okolici kapele sv. Vida odkrili večje območje blagodejnega zemeljskega sevanja različnih moči in barv. Oddajajo se izjemno pozitivne vibracije, ki močno krepijo in sproščajo organizem. V premeru 450 metrov se nahaja okoli 50 zdravilnih mest različnih vrednosti in učinkov pri zdravljenju vida, sluha, prebavil, živčevja in kože. Označenih je 26 točk. Časovno omejeno in ponavljajoče se zadrževanje na zdravilnih mestih pomaga pri odpravljanju različnih težav in vpliva na boljše psihofizično počutje.

Marko Pogačnik, naš svetovno znani geomat, je občini Dobrovnik podaril kozmogram, kamen, na katerega teče voda iz Vidovega izvira. Ugotovil je, da je prav pred vhodom v kapelico sv. Vida fokus točka, od koder se energija širi v okolico in krepi ostale točke. Ugotovil je še, da ta energija pada v obliki verižnega členka, ki se dviga pri Gradu na Goričkem, pada v park naravnih energij ob Bukovniškem jezeru, se dviga v Razkrižju in zopet pada v Radencih. To tvori zaključeno verigo energetskih moči na Goričkem in v deželi ob Muri.

Marko Pogačnik, ki je tudi avtor slovenskega grba, namreč razlaga, da slovenski prostor določajo tri energijske osi, ki izvirajo na območju Triglava in se iztekajo na nasprotnih koncih Slovenije. Trije med seboj prepleteni trikotniki, ki na grbu sestavljajo lik Triglava, simbolizirajo tri glavne osi slovenskega krajinskega prostora.
Os preobrazbe teče čez Koroško, Štajersko in Prekmurje, kjer se izteče prav ob izviru sv. Vida ob Bukovniškem jezeru.

Poleg blagodejnega sevanja bodo najbrž marsikoga očarali sončni žarki, ki sijejo skozi krošnje mogočnih dreves, ptičje petje in šum vetra, pa seveda samo Bukovniško jezero, ki nudi vrsto možnosti za rekreacijo, tako odraslim kot otrokom. Domačini so vzorno poskrbeli za urejeno okolico in gostinsko ponudbo.

Dobrovnik – Dobronak (174 m, 1124 prebivalcev) je za Lendavo drugo največje dvojezično naselje v Prekmurju, saj je tri četrtine prebivalstva madžarske narodnosti. Južno od naselja so odkrili več gomil iz 1.–3. stoletja (lončenina, steklo), sicer pa je naselje leta 1334 omenjeno kot sejemski trg, v 16. stoletju pa kot utrjena postojanka z gradom. Danes so za kraj značilne široke ulice in v središču pravi tržni prostor. Nekaj stavb ima slikovite fasade in vhodne arkadne lope. Velika enoladijska cerkev sv. Jakoba je iz leta 1797, Križev pot je naslikal Lajči Pandur.

V tednu turizma okrog Vidovega proščenja pripravijo razvedrilne, kulturne in športne prireditve. V avgustu prirejajo mednarodne vinogradniške igre, martinovanje pa je tradicionalna novembrska prireditev. V Dobrovniku so znane razstave izdelkov ročnih del.

Prikaži na zemljevidu