|
Napisal(a) mag. Ĺ˝arko SajiÄ
|
Muzej podvodnih dejavnosti Piran ponuja ljubiteljem potapljanja in pomorske zgodovine nemalo novih odkritij. V muzeju se lahko prepustite domiĹĄljiji, ki vas bo popeljala v Äudoviti podvodni svet, poln skrivnosti, zanimivih mitoloĹĄkih bitij in potopljenih zakladov ... Med drugim si boste lahko ogledali najrazliÄnejĹĄe tehnike potapljanja in potapljaĹĄke pripomoÄke, ki so jih uporabljali potapljaÄi in podmorniÄarji od prvih zaÄetkov pa do danes. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Velja za najstarejĹĄo ohranjeno kraĹĄko domaÄijo in je izjemen spomenik kmeÄkega stavbarstva; tu je bila nekdaj furmanska gostilna. Danes si v hiĹĄi lahko ogledamo stalno spominsko razstavo Slovenske kinoteke, posveÄeno prvi slovenski filmski igralki Iti Rini. V pritliÄju ima svojo galerijo kipar samouk Viktor Frank. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Puhova cimpraÄa s spominsko sobo svetovno znanega izumitelja Janeza Puha stoji v njegovi rojstni vasi SakuĹĄak pri JurĹĄincih v Slovenskih goricah. Z etnoloĹĄko dediĹĄÄino, arhivskim gradivom in muzejskimi eksponati sta predstavljena njegovo Ĺživljenje in delo na podroÄju prometnih sredstev in motorologije. Janez Puh je bil izumitelj in vizionar, tovarnar in podjetnik. Za Puhov muzej skrbi DruĹĄtvo rojaka Janeza Puha. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Prostori Pokrajinskega muzeja, ustanovljenega leta 1955, so v gradu sredi parka v Murski Soboti. Stalna muzejska razstava je na ogled od septembra 1997; nudi predvsem privlaÄen pregled razvoja Prekmurja od davne preteklosti do polpreteklih Äasov. Za stalno razstavo je muzej v letu 1999 prejel posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
ZaÄetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila – na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja – v prostorih osnovne ĹĄole ustanovljena Gorjupova galerija. Pomeni predhodnico vseh kasnejĹĄih kulturnih dogajanj v Kostanjevici na Krki: Dolenjskega kulturnega festivala 1956–1981, Lamutovega likovnega salona, kiparskega simpozija Forma viva in GrafiÄnega bienala jugoslovanskih otrok. Sedaj dejavnosti potekajo v okviru Galerije BoĹžidar Jakac, ki je bila ustanovljena leta 1974. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Muzej na prostem v Rogatcu ohranja srednjeĹĄtajersko ljudsko stavbno dediĹĄÄino subpanonskega tipa in kulturno izroÄilo ljudi, ki so Ĺživeli na obmoÄju Obsotelja, predvsem Rogatca in na poboÄjih BoÄa, DonaÄke gore in Maclja, v Äasu od 19. do sredine 20. stoletja. Jedro muzeja tvorijo originali in rekonstrukcije. Prvotna ideja domaÄinov, da ohranijo rojstni hiĹĄo pesnika JoĹžeta Ĺ mita je z leti prerasla v doslej najveÄji muzej na prostem v Sloveniji. Leta 1997 je bil nominiran za evropski muzej leta. |
|
Več ...
|
|
|