Puhova cimprača s spominsko sobo svetovno znanega izumitelja Janeza Puha stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah. Z etnološko dediščino, arhivskim gradivom in muzejskimi eksponati sta predstavljena njegovo življenje in delo na področju prometnih sredstev in motorologije. Janez Puh je bil izumitelj in vizionar, tovarnar in podjetnik. Za Puhov muzej skrbi Društvo rojaka Janeza Puha.

Puhov muzej je cimprača, viničarska hiša, kakršne so bile nekoč, pokrita je z žitno slamo in ima majhna okna. Glavni prostori v cimprači – predvsem kuhinja in hiša (soba) – so opremljeni, v njih je razstavljenih več etnoloških predmetov: žrmlje, krušna peč, tesarska skrinja, bohkov kot in drugi. Predstavlja dobo, v kateri je odraščal in se izobraževal Janez Puh. Cimprača močno spominja na domačijo, v kateri se je rodil Janez Puh. Na kraju, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, na Sakušaku 79, pa stoji sodobna stanovanjska hiša z vgrajeno spominsko ploščo.

Janez Puh (1862–1914) se je izučil za ključavničarja in se strokovno izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji ter v vojaški službi pri topništvu. Leta 1885 se je za stalno naselil v Gradcu; pri mojstrih Luschneiderju in Alblu je popravljal neudobna in nevarna kolesa (imenovana »mišolin«) ter uresničeval konstrukcijske izboljšave. Leta 1889 se je Puh osamosvojil, ustanovil je podjetje »Styria Werke« in izdelal kolo z imenom »Styria«. To je v hudi konkurenci v letih 1893–1895 na mednarodnih dirkah doseglo odlične rezultate in zmagalo na sloviti vožnji od Bordeauxa do Pariza. Leta 1899 sta Werner in Puh kupila stari mlin v južnem delu Gradca; v njem se je začela prva tovarniška proizvodnja koles, ki je postavila temelje sedanji tovarni Steyr-Daimler-Puch of Magna. Leta 1901 je prišlo iz Puhove tovarne prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Puh sam sicer ni izumil npr. kolesa kot vozila, pač pa je vozila izpopolnjeval s svojimi izumi in patenti; poznanih je 19 njegovih patentov.

Eksponati v Puhovi spominski sobi so izvzeti iz razstave Zgodovinskega arhiva na Ptuju z naslovom Janez Puh, Johann Puch, človek, ki je svet obrnil na glavo avtorice mag. Kristine Šamperl Purg, postavljene leta 1999 v Dominu na Ptuju. To so fotografije in različni dokumenti, načrti, plakati in drugo. Razstavljeni so tudi dvocilindrični motocikel iz leta 1906, Puhovi moški kolesi iz časa pred 1. svetovno vojno in iz leta 1991, dve Puhovi ženski kolesi iz časa pred 2. svetovno vojno idr.

Cimprača, v kateri je Puhova spominska soba, je že dvakrat pogorela (2000 in 2004). Društvo rojaka Janeza Puha je s prostovoljnim delom svojih članov in ob pomoči donatorjev celoten muzej obnovilo (2005); v kleti ima tudi svoje prostore. Društvo ima okrog 300 članov iz 38 slovenskih občin ter se ponaša z velikim številom starodobnih motorjev in avtomobilov; poleg upravljanja in promocije Puhovega muzeja si je zadalo nalogo predstavljati tehnično dediščino širši javnosti.

Juršinci, kraj ob cesti Ptuj–Gornja Radgona, se leta 1320 omenja kot Georgendorf, s sedanjim imenom pa leta 1409. Župnijska cerkev sv. Lovrenca se prvič omenja 1322. leta; sedanja gotska stavba je bila zgrajena med letoma 1517 in 1540, obnovljena je bila leta 1991, freske so delo mojstra Brolla. V njej je bil krščen tudi Janez Puh. Enorazredna osnovna šola se omenja 1877, vendar je pouk potekal v mežnariji že od leta 1806; v njej je tudi Puhova kamra. Sedaj ima kraj novo šolo, ki so jo obnovili ter ji v letu 1991 prizidali nove učilnice.

V bližnji vasi Bodkovci se je rodil dr. Anton Slodnjak (1899–1983), literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Na njegovi domačiji pripravljajo odlične gibanice. V vasi Zagorci pa se rodila dr. Štefka Cobelj (1923–1985), umetnostna zgodovinarka in etnologinja. Na Gomili (352 m) je razgledni stolp.

Prikaži na zemljevidu

Več slik