|
|
|
Slovenija - Kraji
|
Napisal(a) Ana Jamnik
|
GEOSS, geometrično središče Slovenije leži – tako nas opozarja nenavaden kažipot v neposredni bližini težiščne točke države – 29 km od Ljubljane, 80 km od Triglava, 6.800 km od Tokia, 15.160 km od Južnega tečaja in kar 384.000 km od Lune. Veliko bliže pa so Vače, ki so poznane predvsem kor najdišče vaške situle, bronastega vedra izpred približno 2.500 let. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
»Mesto naravoslovne in tehniške kulture« (325 m, okrog 7.000 prebivalcev) leži v globoki kotlini, na sotočju reke Idrijce in hudourniške Nikove, ki jo obkrožajo do 900 metrov visoke vzpetine. Razvilo se je v kotlini med gozdovi, kjer so leta 1490 odkrili bogato nahajališče živega srebra. Nastal je rudnik, ki je med drugim pritegnil znamenite naravoslovce. Idrija je doživela vsesplošen razvoj; do 1. svetovne vojne je bila eno najpomembnejših slovenskih kulturnih žarišč. Idrija in okoliški kraji so poznani tudi po čipkah, žlikrofih in številnih naravnih, kulturnozgodovinskih in tehniških znamenitostih. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Sodobno urejena Nova Gorica (92 m, 14.638 prebivalcev) je eno najmlajših slovenskih mest, ustanovljena leta 1947, ko je z določitvijo meje med Italijo in Jugoslavijo Gorica ostala na italijanskem ozemlju, spodnja Soška dolina, Goriška Brda in spodnja Vipavska dolina na jugoslovanski strani meje pa brez naravnega središča. Zaradi ugodne prometne lege se je Nova Gorica hitro razvila v regionalno gospodarsko, kulturno, izobraževalno, upravno in prometno središče. Ker je zasnovana kot park z velikimi nasadi vrtnic, redkih dreves in grmovnic med stanovanjskimi bloki, ji pravijo tudi »mesto cvetja«. Vrtnice so tudi v občinskem grbu. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Naselje (162 m, 6.856 prebivalcev) na tektonski prelomnici pod Gorjanci, v neposredni bližini sotočja Save in Krke, je upravno, gospodarsko in kulturno središče Brežiške ravnine. Brežice se danes razraščajo med jedrom ob gradu in 2 km oddaljeno železniško progo ter ob cestah proti Bizeljskemu in Dobovi. Imajo nekaj industrije (pohištvo, tekstil, obrat kovinske industrije), razvite so trgovina na debelo (vino), proizvodne in storitvene obrti. Osrednji kulturni spomenik je renesančni grad, v katerem je Posavski muzej. Tudi okolica Brežic nudi več kulturnih in naravnih znamenitosti. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Rašica, rojstna vas Primoža Trubarja (1508–1586), očeta prve slovenske knjige in začetnika slovenskega jezika in narodne zavesti, je prijazna vasica ob cesti Ljubljana–Kočevje, takoj pod Turjakom oziroma Velikimi Laščami. Hiše so raztresene po griču okoli cerkvice sv. Jerneja. Pod vasico teče istoimenska ponikalnica, zaradi nje je bila Rašica mlinarska vas. Desno in levo od rečice se je izoblikovala romantična dolina, ki sega na eni strani v podnožje bloških hribov, na drugi pa v Dobrepolje. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Mesto s približno 7.000 prebivalci, »prečuden kraj«, kot je svoj rojstni kraj imenoval Ivan Cankar, ima v svojem grbu ladjo, kar je povezano s pripovedko o Argonavtih in s prometom po Ljubljanici, od katerega je bil odvisen razvoj Vrhnike. Starogrška pripovedka iz 3. stoletja pr. n. št. pripoveduje, da so Vrhniko ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom tesalskega kraljeviča Jazona pripluli v te kraje. Od tu so svojo ladjo Argo prenesli preko Krasa do Jadranskega morja in nato nadaljevali plovbo v Grčijo. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Irena Miš Svoljšak
|
Domžale so prvi večji kraj iz Ljubljane proti Štajerski; so sedež občine, ki ima v svojem grbu na modri podlagi tri zlate žitne klase, med seboj prepletene v slamnikarsko kito. Slamnikarstvo je namreč prineslo tolikšen napredek, da domačini še sedaj radi povedo, kako so Domžale zrasle na slamnikih. Iz Zgornjih in Spodnjih Domžal z Goričico, Stoba in Štude je 1925 nastal trg Domžale. Leta 1952 pa so Domžale postale mesto. Kljub temu, da nimajo starega mestnega središča, so zanimive za obiskovalce, najbolj takrat, ko se odvija kakšna od številnih prireditev. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Irena Miš Svoljšak
|
Gorjuša, majhna vasica na griču 2 kilometra od Doba proti Moravški dolini, je cilj mnogih nedeljskih izletov prebivalcev Domžal in okolice. Tja jih privabijo ravno prava oddaljenost za sprehod, zanimive kraške jame, konji, grad Krumperk in seveda gostilna z obilnimi nedeljskimi kosili. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Staro mestno jedro – lep primer srednjeveške meščanske arhitekture – je na 75 metrov visokem pomolu nad slikovitim sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke, novi deli pa so se razrasli na ravnicah na dveh straneh griča Obla gorica, ki je ostanek čelne morene Bohinjskega ledenika. Radovljica (496 m, okrog 6200 prebivalcev) je največje naselje v Deželi (kot imenujejo del Gorenjske – trikotnik Radovljico, Žirovnico in Begunje), kulturno in upravno središče občine. Znamenitosti mesta so predvsem stare meščanske hiše ter Čebelarski muzej. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Preden se bomo povzpeli na Kozjak (nad levim bregom Drave), se pomudimo malo tudi v dolini Drave, ki poteka vse od Dravograda pa do Maribora. Tokrat si bomo v Osrednji Dravski dolini ogledali Selnico ob Dravi (na levem bregu, na nasprotnem bregu pa so Ruše). |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 61 - 70 od 88 |
|
|
|