|
Napisal(a) Mestna občina Koper MOK
|
V lepih dneh se splača enkrat na izlet po Kraškem robu, s kolesom ali z avtomobilom, odvisno pač od vaših želja in pričakovanj. Zapeljite se v tri kraje slovenske Istre: Osp, Črni Kal in Socerb. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mestna občina Koper MOK
|
Notranjost slovenske Istre je polna prijaznih tipičnih istrskih vasic, ki jih obišče le malo izletnikov, zato so še toliko bolj posebne in zanimive. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mestna občina Koper MOK
|
Slikovita vasica Krkavče je ena najzanimivejših, pa tudi najstarejših vasi slovenske Istre. V njeni bližini se nahaja strnjeno pozidana vas Koštabona. Oglejte si obe! |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mestna občina Koper MOK
|
Hrastovlje, ki ležijo na hribu nad Rižansko dolino, so morda najbolj znana istrska vasica. Ko boste že tam, pa res ni razloga, da si ne bi ogledali še bližnjih vasic Zanigrad in Podpeč. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tjaša Urankar
|
Kamnik obiskovalčevo pozornost pritegne z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino, pa tudi kot odskočna deska za izlete v Kamniško-Savinjske Alpe, v zdraviliščni raj v bližnjih Termah Snovik in Naravni zdravilni gaj v Tunjicah. Nenazadnje pa je Kamnik le za skok oddaljen od prekrasnega naravnega okolja raznovrstnega cvetja in grmičevja, ki ga gojijo v bližnjem Arboretumu Volčji potok. Ob potokih in livadah urejenega golf igrišča je krog sprostitvenega užitka ob obisku Kamnika in njegove okolice sklenjen. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tjaša Urankar
|
|
V osrednjem delu Slovenije, v naročju Kamniških planin, ob Kamniški Bistrici že skoraj tisoč let domuje staro srednjeveško mesto Kamnik. Nekdaj uspešno obrtno in trgovsko središče se je razvilo v močno industrijsko središče na prehodu Gorenjske proti Štajerski in osrednji Sloveniji. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
V vasi na pobočju Blegoša se je rodil Anton Ažbe, slovenski slikar in likovni pedagog, ena prvih resnično svetovljanskih osebnosti v sodobni slovenski likovni umetnosti. Domačijo je Ivan Prijatelj imenoval »pravi dom poljanskih kmečkih baronov«. Hiša izvira iz konca 17. stoletja in je bila večkrat prezidana. Zdaj so jo za potrebe kmečkega turizma povsem prenovili, spominska soba pa je ohranila podobo iz časa slikarjevega življenja. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich
|
Stari Rimljani so že vedeli, kaj dobro dene duhu in telesu! Kadar se niso vojskovali, so znali – seveda predvsem pripadniki patricijskega sloja – izbrano uživati in se sproščati. Še najraje pri vrelcih zdravilne, tudi pozimi tople vode, kakršnih na naših tleh ne manjka in so zanje vedeli tudi že staroselci pred prihodom rimskih legij. Okrog večine so se v novejšem času razvili gromozanski rekreacijsko-zabaviščni centri, le malo kje, tako kot v Dobrni nedaleč od Celja, pa je ostalo še bolj po starem. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Staro upravno, cerkveno in trgovsko naselje je doživljalo svojski zgodovinski in politični razvoj, saj je bilo Prekmurje priključeno Sloveniji šele leta 1919. Po 2. svetovni vojni se je Murska Sobota razvila v pomembno središče Prekmurja; po osamosvojitvi Slovenije se je znašlo na stičišču štirih držav, narodov in kultur. Najsevernejše mesto Slovenije in največje pomursko mesto je značilno subpanonsko naselje. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Največje slovensko središče črne metalurgije je tudi pomembno prometno križišče. Železarstvo in mednarodni promet sta narekovala razvoj kraja ter hitro naraščanje prebivalstva. Jesenice, kjer prevladujejo obrati železarne in delavski stanovanjski bloki, si zelo prizadevajo za videz in se predstavljajo kot »Mesto jekla in rož«. |
|
Več ...
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Naslednja > Konec >>
|
| Rezultati 21 - 30 od 88 |