|
|
|
Osrednja Slovenija - Kraji 
|
|
Napisal(a) Tjaša Urankar
|
Kamnik obiskovalčevo pozornost pritegne z bogato kulturno-zgodovinsko zapuščino, pa tudi kot odskočna deska za izlete v Kamniško-Savinjske Alpe, v zdraviliščni raj v bližnjih Termah Snovik in Naravni zdravilni gaj v Tunjicah. Nenazadnje pa je Kamnik le za skok oddaljen od prekrasnega naravnega okolja raznovrstnega cvetja in grmičevja, ki ga gojijo v bližnjem Arboretumu Volčji potok. Ob potokih in livadah urejenega golf igrišča je krog sprostitvenega užitka ob obisku Kamnika in njegove okolice sklenjen. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tjaša Urankar
|
|
V osrednjem delu Slovenije, v naročju Kamniških planin, ob Kamniški Bistrici že skoraj tisoč let domuje staro srednjeveško mesto Kamnik. Nekdaj uspešno obrtno in trgovsko središče se je razvilo v močno industrijsko središče na prehodu Gorenjske proti Štajerski in osrednji Sloveniji. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Lukovica pri Domžalah (334 m, 385 prebivalcev) leži ob vhodu v Črni graben, skozi katerega je že nekdaj potekala pomembna prometna pot. V kraju je bila verjetno nekakšna straža pred cestnimi roparji: ime Lukovica namreč izhaja iz glagola »lukati«, kar pomeni opazovati, gledati, prežati. Pa vendar je kraj poznan tudi po rokovnjačih s konca 18. in začetka 19. stoletja; eden je tudi v občinskem grbu. V romanu z naslovom Rokovnjači sta jih opisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. Slednji je živel na gradu Brdo pri Lukovici in bil med drugim tudi lukoviški župan. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Ana Jamnik
|
GEOSS, geometrično središče Slovenije leži – tako nas opozarja nenavaden kažipot v neposredni bližini težiščne točke države – 29 km od Ljubljane, 80 km od Triglava, 6.800 km od Tokia, 15.160 km od Južnega tečaja in kar 384.000 km od Lune. Veliko bliže pa so Vače, ki so poznane predvsem kor najdišče vaške situle, bronastega vedra izpred približno 2.500 let. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Mesto s približno 7.000 prebivalci, »prečuden kraj«, kot je svoj rojstni kraj imenoval Ivan Cankar, ima v svojem grbu ladjo, kar je povezano s pripovedko o Argonavtih in s prometom po Ljubljanici, od katerega je bil odvisen razvoj Vrhnike. Starogrška pripovedka iz 3. stoletja pr. n. št. pripoveduje, da so Vrhniko ustanovili Argonavti, ki so pod vodstvom tesalskega kraljeviča Jazona pripluli v te kraje. Od tu so svojo ladjo Argo prenesli preko Krasa do Jadranskega morja in nato nadaljevali plovbo v Grčijo. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Irena Miš Svoljšak
|
Domžale so prvi večji kraj iz Ljubljane proti Štajerski; so sedež občine, ki ima v svojem grbu na modri podlagi tri zlate žitne klase, med seboj prepletene v slamnikarsko kito. Slamnikarstvo je namreč prineslo tolikšen napredek, da domačini še sedaj radi povedo, kako so Domžale zrasle na slamnikih. Iz Zgornjih in Spodnjih Domžal z Goričico, Stoba in Štude je 1925 nastal trg Domžale. Leta 1952 pa so Domžale postale mesto. Kljub temu, da nimajo starega mestnega središča, so zanimive za obiskovalce, najbolj takrat, ko se odvija kakšna od številnih prireditev. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Irena Miš Svoljšak
|
Gorjuša, majhna vasica na griču 2 kilometra od Doba proti Moravški dolini, je cilj mnogih nedeljskih izletov prebivalcev Domžal in okolice. Tja jih privabijo ravno prava oddaljenost za sprehod, zanimive kraške jame, konji, grad Krumperk in seveda gostilna z obilnimi nedeljskimi kosili. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Preden po Zasavski cesti proti Litiji zapeljemo v ozko dolino, nad katero se vzpenjajo Janče (na desni) in Murovica (na levi), ob cesti zagledamo podružnično cerkev sv. Agate, na levem pobočju nad cesto pa župnijsko cerkev sv. Helene in Žerjavov grad. Od tu se med drugim lahko povzpnemo na Janče in opravimo del evropske poti E6. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
|
Vabimo vas na enega ali kar več izletov na skrajni vzhod ljubljanske kotline med Savo in vzpetinami severno od ceste proti Litiji. Tu je na pobočjih in vznožjih razkropljenih 19 vasi; med njimi je Dol, po katerem se imenuje na novo nastala občina. Glavna domača obrt v občini je bila nekdaj pletenje kit iz slame in izdelovanje slamnikov, zato je pletena kitka tudi v občinskem grbu. Danes se s pletarstvom ljubiteljsko ukvarjajo le še posamezniki. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Mesto Litija (238 m, 6.510 prebivalcev) je upravno, industrijsko in trgovsko središče širokega zaledja v Posavskem hribovju. Razprostira na obeh bregovih Save: starejši del na desnem bregu pod vzpetino Sitarjevec in novejši del na levem pod hribom Svibno. Litija je bila od rimskih časov do sredine 19. stoletja pomembno rečno pristanišče, zato ima še danes v svojem grbu brod in brodarja na reki, župnijska cerkev pa je posvečena sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev in čolnarjev. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 1 - 10 od 14 |
|
|
|