
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
V vasi na poboÄju BlegoĹĄa se je rodil Anton AĹžbe, slovenski slikar in likovni pedagog, ena prvih resniÄno svetovljanskih osebnosti v sodobni slovenski likovni umetnosti. DomaÄijo je Ivan Prijatelj imenoval »pravi dom poljanskih kmeÄkih baronov«. HiĹĄa izvira iz konca 17. stoletja in je bila veÄkrat prezidana. Zdaj so jo za potrebe kmeÄkega turizma povsem prenovili, spominska soba pa je ohranila podobo iz Äasa slikarjevega Ĺživljenja. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
NajveÄje slovensko srediĹĄÄe Ärne metalurgije je tudi pomembno prometno kriĹžiĹĄÄe. Ĺ˝elezarstvo in mednarodni promet sta narekovala razvoj kraja ter hitro naraĹĄÄanje prebivalstva. Jesenice, kjer prevladujejo obrati Ĺželezarne in delavski stanovanjski bloki, si zelo prizadevajo za videz in se predstavljajo kot »Mesto jekla in roĹž«. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
IdiliÄna Vrba na Gorenjskem (537 m, 197 prebivalcev) je lep primer gruÄaste alpske vasi; leĹži v obÄini Ĺ˝irovnica, na robu viĹĄje savske terase, pod visokimi vrhovi Karavank. Ima tri pomembne kulturne spomenike: rojstno hiĹĄo pesnika Franceta PreĹĄerna, cerkev sv. Marka in srenjske kamne pod vaĹĄko lipo. Vrbo in cerkev sv. Marka opeva France PreĹĄeren v Sonetjih nesreÄe. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) MariÄka Rakovec
|
Kranj je po svoji urbanistiÄni zasnovi predstavnik longitudinalnega tipa mestnih naselij s tremi vzporednimi komunikacijami – glavno ulico in dvema vzporednima stranskima, ki sta napajali (in ĹĄe vedno napajata) stavbe ob glavni ulici. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) MariÄka Rakovec
|
France PreĹĄeren, ki je zadnja leta svojega Ĺživljenja preĹživel v Kranju, je mesto moÄno zaznamoval. PreĹĄernovo mesto je od leta 1983 zaĹĄÄiteno kot kulturni spomenik. Äe se sprehodite po mestu in ste pozorni prav na vse, kar je povezano s PreĹĄernom, se lahko sami prepriÄate, da tega ni malo. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) MariÄka Rakovec
|
Kranj (338 m, okrog 37.000 prebivalcev) ima dominantno lego v osrednji Gorenjski ter zato tudi poloĹžaj njenega upravnega in gospodarskega srediĹĄÄa. Mesto tvorijo srednjeveĹĄko mestno jedro na konglomeratni skali nad sotoÄjem rek Save in Kokre, upravno srediĹĄÄe severno od jedra, ĹĄportni centri, industrijska obmoÄja in ĹĄtevilna stanovanjska naselja ob robu jedra mesta. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Staro mestno jedro – lep primer srednjeveĹĄke meĹĄÄanske arhitekture – je na 75 metrov visokem pomolu nad slikovitim sotoÄjem Save Bohinjke in Save Dolinke, novi deli pa so se razrasli na ravnicah na dveh straneh griÄa Obla gorica, ki je ostanek Äelne morene Bohinjskega ledenika. Radovljica (496 m, okrog 6200 prebivalcev) je najveÄje naselje v DeĹželi (kot imenujejo del Gorenjske – trikotnik Radovljico, Ĺ˝irovnico in Begunje), kulturno in upravno srediĹĄÄe obÄine. Znamenitosti mesta so predvsem stare meĹĄÄanske hiĹĄe ter Äebelarski muzej. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Nina Drol
|
Äe se iz Ĺ kofje Loke peljete ĹĄe 17 kilometrov proti severozahodu, boste po dvajsetih minutah voĹžnje skozi SelĹĄko dolino priĹĄli do Ĺ˝eleznikov. Mesto je z vseh strani obdano s hribi, nad njim pa se kot varuh s svojimi 1666 m dviguje Ratitovec, priljubljena toÄka pohodnikov v vseh letnih Äasih. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
|
Dolina SoÄe velja za eno najlepĹĄih v Sloveniji, polna je naravnih lepot, zgodovinskih in drugih znamenitosti. Tokrat vas vabimo v Vrsno, sonÄno planinsko vas (590 m) na juĹžnem delu PosoĹĄkih Julijskih Alp, pod mogoÄnim Krnom. Vrsno je rojstni kraj pesnika Simona GregorÄiÄa (1844–1906), »goriĹĄkega slavÄka«. V njegovi rojstni hiĹĄi, ki je pomemben etnoloĹĄki spomenik, je urejen spominski muzej. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Ana Jamnik
|
|
VeÄ kot 1000 let staro mesto se bo priljubilo predvsem tistim, ki uĹživate v mirnih starih manjĹĄih mestih. Velja za mesto z najbolje ohranjenim srednjeveĹĄkim jedrom v Sloveniji; mestno jedro je zaprto za promet in zato ponuja prostor za sproĹĄÄujoÄ sprehod med zanimivimi starimi zgradbami. |
|
Več ...
|
|
|