|
Dolina SoÄe velja za eno najlepÅ¡ih v Sloveniji, polna je naravnih lepot, zgodovinskih in drugih znamenitosti. Tokrat vas vabimo v Vrsno, sonÄno planinsko vas (590 m) na južnem delu PosoÅ¡kih Julijskih Alp, pod mogoÄnim Krnom. Vrsno je rojstni kraj pesnika Simona GregorÄiÄa (1844–1906), »goriÅ¡kega slavÄka«. V njegovi rojstni hiÅ¡i, ki je pomemben etnoloÅ¡ki spomenik, je urejen spominski muzej.
Simon GregorÄiÄ je po maturi na gimnaziji v Gorici želel Å¡tudirati klasiÄno filologijo, a se je zaradi pomanjkanja denarja in na željo starÅ¡ev vpisal na goriÅ¡ko bogoslovje. Kot kaplan je služboval v Kobaridu in Braniku, zaÄasno upokojen je kot vikar živel na GradiÅ¡Äu nad PrvaÄino, umrl je v Gorici, pokopan je pri Sv. Lovrencu. Bil je svobodomiseln in narodno zaveden, pomembna je njegova narodno prebujevalna in prosvetna dejavnost, ustanovil je Äitalnico v Kobaridu, eno prvih na Slovenskem.
Pesmi je zaÄel pisati že v gimnazijskih letih, prvo zbirko Poezij pa je izdal leta 1882; bralci so jo z navduÅ¡enjem sprejeli, imenovali so jo »zlata knjiga«. GregorÄiÄ je bil pretežno lirik, z izjemnim smislom za ritem in besedno glasbo – v tem smislu se ga je prijel nadimek »goriÅ¡ki slavÄek«. Rojstna hiÅ¡a Simona GregorÄiÄa je bila pritliÄna in krita s slamo, ob njegovi novi maÅ¡i pa so jo »dvignili« za eno nadstropje. Že dve leti po pesnikovi smrti so na hiÅ¡i odkrili spominsko ploÅ¡Äo, leta 1951 so odprli spominsko sobo, kasneje pa so vso hiÅ¡o po naÄrtih inženirja arhitekta Janeza Suhadolca preuredili v spominski muzej; slavnostno odprtje je bilo ob 60-letnici pesnikove smrti. Razstavljeni etnoloÅ¡ki predmeti so delno iz hiÅ¡e, delno pa zbrani na Vrsnem in v sosednjih vaseh. V kuhinji je odprto ognjiÅ¡Äe, v izbi so stara kruÅ¡na peÄ z javorjevo klopjo, kolovrat, miza, nad njo hiÅ¡no razpelo in stara ura. Zanimiv predmet je zibelka, v kateri so zibali tudi malega Å imna. Lesene stopnice vodijo na gank (genk).
V hiÅ¡i so razstavljeni dokumenti o življenju in delu Simona GregorÄiÄa, postelja, omara za obleko, noÄna omarica in stol, veÄ njegovih predmetov za vsakdanjo rabo, oÄala in posmrtna maska. V omari je majhna knjižnica pesnikovih objav, na steni GregorÄiÄev rodovnik, upodobitve pesnika, njegovih prijateljev in znancev, pa tudi akvarel deroÄe SoÄe s pesnikovo podobo, delo slikarja Hinka Smrekarja. Dostop v vas Vrsno je z avtom po cesti iz Kobarida (7 km). V Kobaridu je na glavnem trgu spomenik Simonu GregorÄiÄu, delo kiparja Jakoba SavinÅ¡ka. ÄŒez Napoleonov most pridemo najprej do naselja Smast, od koder je prevozna pot do cerkve sv. Lovrenca, kjer je pokopan Simon GregorÄiÄ.
Iz Smasta cesta vodi skozi Libušnje in 3 km strmo navzgor do Vrsnega.
Pred vasjo Vrsno je doprsni kip Simonu GregorÄiÄu, delo kiparja Jaka Torkarja; pesnikov pogled je uprt na rojstno vas in »planinski raj« pod njo, ki ju je tako ljubil. O, zlatih dni spomin
me vleÄe na planine,
po njih srcé mi gine,
saj jaz planin sem sin!
Tedaj nazaj,
nazaj v planinski raj!
(Simon GregorÄiÄ, Nazaj v planinski raj)
Pod naseljem se stekajo potoki MalenÅ¡Äek, Volarja in Mrzli potok, ki zaradi neenakomernega strmca tvorijo veÄ slapov; najbolj znan je slikoviti 88 m visok GregorÄiÄev (Simonov) slap. 4 km od Vrsnega je vas Krn (860 m), slikovita vasica, od koder je izhodiÅ¡Äe za turo na Krn (2244 m). Nad vasema Vrsno in Krn se raztezajo visokogorski paÅ¡niki in lepo urejene planine.  Prikaži na zemljevidu
|
