Simon Gregorčič je po maturi na gimnaziji v Gorici želel študirati klasično filologijo, a se je zaradi pomanjkanja denarja in na željo staršev vpisal na goriško bogoslovje. Kot kaplan je služboval v Kobaridu in Braniku, začasno upokojen je kot vikar živel na Gradišču nad Prvačino, umrl je v Gorici, pokopan je pri Sv. Lovrencu. Bil je svobodomiseln in narodno zaveden, pomembna je njegova narodno prebujevalna in prosvetna dejavnost, ustanovil je čitalnico v Kobaridu, eno prvih na Slovenskem.
Pesmi je začel pisati že v gimnazijskih letih, prvo zbirko Poezij pa je izdal leta 1882; bralci so jo z navdušenjem sprejeli, imenovali so jo »zlata knjiga«. Gregorčič je bil pretežno lirik, z izjemnim smislom za ritem in besedno glasbo – v tem smislu se ga je prijel nadimek »goriški slavček«.

Rojstna hiša Simona Gregorčiča je bila pritlična in krita s slamo, ob njegovi novi maši pa so jo »dvignili« za eno nadstropje. Že dve leti po pesnikovi smrti so na hiši odkrili spominsko ploščo, leta 1951 so odprli spominsko sobo, kasneje pa so vso hišo po načrtih inženirja arhitekta Janeza Suhadolca preuredili v spominski muzej; slavnostno odprtje je bilo ob 60-letnici pesnikove smrti.

Razstavljeni etnološki predmeti so delno iz hiše, delno pa zbrani na Vrsnem in v sosednjih vaseh. V kuhinji je odprto ognjišče, v izbi so stara krušna peč z javorjevo klopjo, kolovrat, miza, nad njo hišno razpelo in stara ura. Zanimiv predmet je zibelka, v kateri so zibali tudi malega Šimna. Lesene stopnice vodijo na gank (genk).
V hiši so razstavljeni dokumenti o življenju in delu Simona Gregorčiča, postelja, omara za obleko, nočna omarica in stol, več njegovih predmetov za vsakdanjo rabo, očala in posmrtna maska. V omari je majhna knjižnica pesnikovih objav, na steni Gregorčičev rodovnik, upodobitve pesnika, njegovih prijateljev in znancev, pa tudi akvarel deroče Soče s pesnikovo podobo, delo slikarja Hinka Smrekarja.

Dostop v vas Vrsno je z avtom po cesti iz Kobarida (7 km). V Kobaridu je na glavnem trgu spomenik Simonu Gregorčiču, delo kiparja Jakoba Savinška. Čez Napoleonov most pridemo najprej do naselja Smast, od koder je prevozna pot do cerkve sv. Lovrenca, kjer je pokopan Simon Gregorčič.
Iz Smasta cesta vodi skozi Libušnje in 3 km strmo navzgor do Vrsnega.
Pred vasjo Vrsno je doprsni kip Simonu Gregorčiču, delo kiparja Jaka Torkarja; pesnikov pogled je uprt na rojstno vas in »planinski raj« pod njo, ki ju je tako ljubil.

O, zlatih dni spomin
me vleče na planine,
po njih srcé mi gine,
saj jaz planin sem sin!
Tedaj nazaj,
nazaj v planinski raj!
(Simon Gregorčič, Nazaj v planinski raj)

Pod naseljem se stekajo potoki Malenšček, Volarja in Mrzli potok, ki zaradi neenakomernega strmca tvorijo več slapov; najbolj znan je slikoviti 88 m visok Gregorčičev (Simonov) slap.

4 km od Vrsnega je vas Krn (860 m), slikovita vasica, od koder je izhodišče za turo na Krn (2244 m). Nad vasema Vrsno in Krn se raztezajo visokogorski pašniki in lepo urejene planine.

Prikaži na zemljevidu