Staro trško središče in prometno križišče ob srednji Temenici, kjer je najlažji prehod v Mirensko dolino, je leta 1992 postalo mesto. Trebanjski grad in župnijska cerkev sta povezana s Friderikom Barago; v Trebnjem se začenja in končuje krožna Baragova pohodna pot. Skozi Trebnje poteka 15. poldnevnik, tu se je rodil pesnik Pavel Golia in vsako leto poteka tabor likovnih samorastnikov.

Trebnje (279 m, 3.150 prebivalcev) je bilo že zgodaj poseljeno. Med cerkvijo in župniščem so leta 1964 raziskali praslovansko pokopališče in našli tudi ostanke kanalizacije večje rimske zgradbe. Iz te dobe je v vežo cerkve vzidan relief treh poprsij, v župnišče pa je vzidan del napisnega kamna iz Jupitrovega svetišča.

Cerkev Marijinega vnebovzetja stoji na mestu starejše cerkve, ki je bila prvič omenjena že leta 1170. Sedanjo triladijsko stavbo so zgradili leta 1443 v stilu pozne gotike. Cerkev so v času Turkov obdali z obzidjem, ki zdaj ni več vidno. Leta 1645 je bila na novo obokana, v drugi polovici 18. stoletja pa so ji dodali novo svetišče. Glavni oltar s sliko Matevža Langusa Marijino vnebovzetje je delo rezbarja Janežiča. Križev pot je prav tako Langusovo delo, v prezbiteriju pa so Koželjeve freske. V istem stilu je zelo lepo obokana tudi klet pod župniščem, kjer je zdaj urejena kapela.

V letih 1799–1824 je bila to domača župnija Friderika Barage. V njej je tudi maševal med svojim drugim obiskom v domovini, na svečnico, 2. februarja 1854, ko je imel v cerkvi škof Baraga slovesno pontifikalno mašo in birmal vnuka svoje sestre Amalije.

Ob cerkvi stoji spomenik padlim vojakom iz 1. svetovne vojne, pred cerkvijo pa Baragov kip, delo kiparja Franceta Goršeta iz leta 1978. Na pokopališču je družinska grobnica Baragove sestre Amalije, poročene Gressel.

V stavbi, kjer je Okrajno sodišče, se je rodil Pavel Golia (1887–1959), tudi njegov oče je bil trebanjski okrožni sodnik. Literarno delo Pavla Golie obsega poezijo, dramatiko, prevode, dramatizacije in publicistiko.

Galerija likovnih samorastnikov je najpomembnejša tovrstna zbirka likovnih del v Sloveniji, uveljavljena in priznana tudi zunaj njenih meja.

Trebanjski grad – stoji na desnem bregu Temenice nad avtomobilsko cesto – je bil najbrž zgrajen okoli leta 1000, prvič pa se v pisnih virih omenja 1386. leta. Prvotni lastniki so bili trebanjski gospodje s Koroške, pozneje pa Otenburžani, Celjski grofje, Habsburžani in drugi, trideset let ga je imel v lasti tudi Stiški samostan, leta 1799 pa ga je kupil Janez Baraga. Friderik Baraga je torej v njem preživljal mladost, leta 1812 pa ga je – star komaj petnajst let – dobil v last od svojega očeta in ga obdržal do leta 1824, ko ga je odstopil sestri Amaliji in njenemu možu Jožefu Gresslu. Škof Baraga je domači grad obiskal 31. januarja 1854. Do leta 1896 je bil grad v lasti Baragovega nečaka Karla Gressla in njegove žene Marije.

Nekaj stare grajske slave kažeta poleg velikosti le vhod in notranje dvorišče, nad katerim so stanovanja, pa tudi kamnit rimski lev z močno polomljenimi zobmi nad stopnicami. Na začetku devetdesetih let se je porušil stolp, ki so ga neprimerno obnovili. V gradu so že kar nekaj časa skromna stanovanja, včasih je bila tu tudi osnovna šola.

V Trebnjem se začenja in zaključuje Baragova pohodna pot, ki od tu poteka skozi Belšinjo vas, Grič in Lužo do Male oz. Knežje vasi, naprej v Dobrnič, preko Grmade in Vrhtrebnjega ter spet nazaj v Trebnje.

Za Trebanjskim gradom se začenja tudi Gozdna učna pot Bukovje, po kateri v 45 minutah pridemo do Vrhtrebnjega, gručastega naselja nad strmim gozdnim pobočjem Bukovje. Na severnem koncu hriba leži prazgodovinsko naselje Kunkelj, na zgornjem robu vasi pa stoji cerkev svetega Jakoba, tipična podeželska podružnica z baročno opremo. Na razgledni točki nad vasjo Vrhtrebnje, tik pod lovsko kočo, le 50 m pod Trebnim vrhom (581 m) je kamnito obeležje 15. poldnevnika. Pri njem je sončna ura, na kamniti mizi pa je postavljen bronasti relief Slovenije, na katerem je označen potek 15. poldnevnika. Na bližnji informativni tabli so osnovne informacije o 15. poldnevniku, ki označuje zemljepisno dolžino 15 stopinj 00 minut 00 sekund in znotraj srednjeevropskega časovnega pasu določa točen čas.

Prikaži na zemljevidu