Ime izvira še iz časov turških vpadov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. Je največji kraj v Poljanski dolini, dobrih 15 km oddaljen od Črnomlja. Leži na pomolu nad reko Kolpo, na severni strani pa je povezan z vasjo Močile. Pod njim v globoki dolini teče Kolpa, ki je poleti najbolj privlačna za kopanje, ribarjenje in čolnarjenje. Vsa Poljanska dolina ima zaradi reke Kolpe, pa tudi zaradi odročne lege sredi gozdov in vinogradov, možnosti za razvoj naravi prijaznega turizma.

Stari trg ob Kolpi (375 m, 106 prebivalcev) je bil naseljen že v prazgodovini, ohranjeni so tudi rimski grobovi. Leta 1221 je postal sedež prafare, leta 1248 je bila ustanovljena župnija. Kot trg je bil omenjen že leta 1421, tedaj z imenom Poljane. Vseskozi je bil pomembno strateško in trgovsko središče. Leta 2006 je dobil evropsko priznanje kot »vas z največ cvetja«. Ob široki osrednji ulici - trgu se nizajo enonadstropne hiše, posebej so zanimivi kamniti portali nekaterih hiš. Na koncu trga stoji župnijska cerkev svetega Jožefa, ki je bila posvečena leta 1632. Je srednjeveška stavba, ki so jo temeljito predelali v baroku. Njena zanimivost je obnovljena ura s starim klasičnim mehanizmom z utežmi.

Zunaj naselja, ob cesti Stari trg–Deskova vas, stoji cerkev svetega Andreja na Kalvariji. Do cerkve vodi 12 kapel, postaj križevega pota, postavljenih v letu 2000. Prvotno je na obeh straneh ceste stalo 14 kapelic, ki so bile podrte med 2. svetovno vojno.

V zaselku Prelesje (180 m, 26 prebivalcev) je poleti možno kampirati ali taboriti ter si izposoditi čolne in kolesa. Ob Kolpi navzdol so manjši počitniški kraji: Kot ob Kolpi, Sodevci, kjer vodi most na hrvaško stran, ter Radenci, kjer se cesta dvigne na visoko obrobje soteske reke Kolpe (in naprej v Vinico, 20 km).

V smeri proti Kostelu ob Kolpi skozi vas Dol in zaselek Spodnja Bilpa po 12 km pridemo do Bilpe; to je kraški izvir, iz katerega pritekajo s Kočevskega polja podzemske vode ponikalnice Rinže. Nad izvirom so v 75 m visoki steni vhodi v tri jame.

Pri Starem trgu se začenja Krajinski park Kolpa, ki obsega okoli 6.500 ha veliko območje ob Kolpi vse do Fučkovcev.

Predgrad (374 m, 126 prebivalcev) je drugo največje naselje v Poljanski dolini. Ime izhaja iz časov, ko so bile hiše stisnjene okrog starega gradu (prvič omenjenega leta 1325) v obliki tabora, kamor so se okoličani zatekali ob turških vpadih. Ko so Francozi zaradi napadov na njihove vojake grad požgali, so Auerspergi postavili novega. Tega so spomladi 1942 požgali pripadniki OF; po letu 1945 so ga prenovili. V naselju je ohranjen sramotilni steber (pranger), eden od trinajstih v slovenskih krajih, v katerih vsako leto izmenično pripravljajo druženje, imenovano prangerjada.

Poljanska dolina je kraška dolina, ki na severu sega do Nemške Loke, južni del pa se spušča do Kolpe. Na zahodu jo zapira Spodnjeloška, na vzhodu pa Poljanska gora. Sodi k Beli krajini. Stari trg ob Kolpi in Predgrad sta bila nekoč živahna trška kraja, ki pa sta se znašla na obrobju, ko je promet iz Hrvaške skozi Poljansko dolino proti Kočevju postopoma usahnil. Prebivalci so si sprva pomagali s krošnjarjenjem, nato pa so se, predvsem v 2. polovici 19. in v začetku 20. stoletja, izseljevali. Med 2. svetovno vojno sta bila Predgrad in Stari trg močno poškodovana. Po kapitulaciji Italije je bila dolina pomembno partizansko oporišče.

Prikaži na zemljevidu