»Mesto vina in cvetja«, ki ima v svojem grbu konja, je središče Dravinjske doline. Slovenske Konjice (322 m) ležijo pod Konjiško goro (Stolpnik, 1012 m), na severni strani pa so griči Škalce, ki prehajajo v obronke Pohorja. Prijazno podeželsko mesto s 5.000 prebivalci ima tisočletno starotrško zasnovo. V njem se je rodil tudi pesnik Ivan Minatti, avtor pesmi Nekoga moraš imeti rad. Konjičani imajo nedvomno radi svoje mesto in lepo skrbijo zanj, saj je odlikovano s petimi priznanji najlepšega izletniškega mesta in z zlato medaljo evropskega tekmovanja entente florale.

Prva pisna omemba naselja pod nazivom Counowiz sega v leto 1146. Tedaj je bilo sedež prafare, sto let kasneje je dobilo tržne pravice. Požari so ga prizadeli štirikrat, nazadnje v 18. stoletju. Med kmečkimi upori leta 1515 so tu zborovali uporni kmetje. Razcvet gospodarskih dejavnosti je omogočila cesta Dunaj–Trst v 18. stoletju. Južno železnico pa so leta 1846 potegnili 15 km vzhodneje, kar je prizadelo trgovske in prometne dejavnosti (furmanstvo).

Osrednji del mesta sta Stari in Mestni trg. Stari trg ohranja zasnovo iz časa prvih omemb (izpred več kot 850 let). Tu je farna cerkev sv. Jurija, ki ima ohranjene nekatere elemente iz 13. stoletja, ob zadnji prenovi ob koncu 19. stoletja so njeno zunanjo podobo regotizirali. V notranjosti je razgiban poznogotski obok, sicer pa prevladujejo poznobaročni elementi (oltar ljubljanske Mislejeve delavnice, oljne slike J. A. Straussa iz Slovenj Gradca idr.).

Markantno je župnišče na koncu Tržne ulice: izstopajo stebriščne arkade oz. štirje trakti stavbe, ki so jo gradili med 15. in 17. stoletjem. Na osrednjem Mestnem trgu stojita Marijino in Florijanovo znamenje. Poseben čar mu daje potok Gospodična z lesenimi mostički, ki je po eni izmed legend o nastanku Konjic slina strašnega zmaja, ujetega v Konjiški gori. Več hiš v starem delu mesta je zavarovanih; med njimi sta galerija Riemer in mestna vinoteka.

V mestnem predelu Pristava pa je dvorec Trebnik, kjer se je ohranilo nekaj zgradbe ter del nekdanjega parka: dva drevoreda, ribnik, renesančna miza z letnico 1656 in nekaj eksotičnih dreves. V podružnični cerkvi sv. Ane na Pristavi je grobnica grofov Tattenbachov.

Stari grad na razgledni vzpetini zahodno nad mestom je samo še razvalina, nekdaj pa je varoval prehod čez Konjiško goro in cesto k Žičkemu samostanu. Njegov nastanek se ujema z nastankom kraja. Lastniki gradu so se menjavali, še najdlje je bil v lasti grofov Tattenbach.
Do Starega gradu je speljana Zmajčkova gozdna učna pot, ki vodi še naprej na razgledno točko Skala ali celo na najvišji vrh Stolpnik z razglednim stolpom in lovsko kočo Štepih.

Vinska cesta vodi skozi vinorodne Škalce; v vinotoču lahko okusite odličnost konjiških vin in drugih dobrot. Vina na Konjiškem so nekaj posebnega in nastajajo na okoli 400 ha vinogradov. Okoliške vasi ponujajo vsaka zase svoje značilnosti in izročila preteklosti. Prijeten je izlet skozi Loče mimo športnega letališča Senožet v turistično vasico Mlače, kjer je več turističnih kmetij, ribnikov in možnosti konjeniškega športa. Vas Žiče nudi ogled pletarstva, kovaštva in mlinarstva. Od tam se vije dolina Svetega Janeza z znamenito Žičko kartuzijo iz leta 1160.

Prikaži na zemljevidu