|
Več kot 1000 let staro mesto se bo priljubilo predvsem tistim, ki uživate v mirnih starih manjših mestih. Velja za mesto z najbolje ohranjenim srednjeveškim jedrom v Sloveniji; mestno jedro je zaprto za promet in zato ponuja prostor za sproščujoč sprehod med zanimivimi starimi zgradbami.
Leta 973 je cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podelil staro naselje Loka (danes Stara Loka), vso Selško dolino ter večji del Poljanske doline in Sorškega polja. Vse od takrat je dokumentirana tudi zgodovina Škofje Loke. Freisinški škofje so kraj zaradi ugodne lege izbrali za upravno središče dodeljene posesti. Po tistem je bila Škofja Loka kot trg prvič omenjena leta 1248, kot mesto pa leta 1274. Če sprehod po starem mestnem jedru začnemo na severnem delu, prečkamo reko Soro po kamnitem Kapucinskem mostu. Prvotni most je bil ožji; obnovili in razširili so ga leta 1888, 1892. leta pa so ga okrasili s kipom Janeza Nepomuka. Čez most in skozi polkrožno oblikovan podhod, ostanek obrambnih zidov, ozka uličica vodi do Mestnega oziroma Zgornjega trga, nekdanjega središča družabnega in gospodarskega življenja. Na Zgornjem trgu se nahajajo tudi najlepše in najpomembnejše stavbe v mestu, kar nekaj jih je pod spomeniškim varstvom. Hiše so večinoma dvonadstropne, s pisanimi pročelji, gotskimi ali baročnimi portali in arkadnimi dvorišči. Homanova hiša, meščanski dvorec iz 16. stoletja, se nahaja na severnem delu trga. Tam je danes priljubljena restavracija in slaščičarna. Na drugem koncu Zgornjega trga se pot vzpenja do Loškega gradu, najimpozantnejše stavbe v mestu. Grad je podkvaste oblike, ima različno oblikovane vogalne stolpe in prostrano dvorišče. V virih iz 13. stoletja se omenja kot močna utrdba. V potresu leta 1511 je bil grad močno poškodovan, kmalu po tem pa tudi obnovljen; iz tega obdobja izvira grajska kapela. Danes je v gradu Loški muzej, ki hrani arheološko, zgodovinsko, kulturno-zgodovinsko, umetnostno, etnološko in prirodoslovno zbirko. Zbirka pokriva predvsem ozemlje, ki je med letoma 973 in 1803 pod oblastjo škofov iz bavarskega Freisinga tvorilo loško gospostvo. V Škofji Loki prav gotovo ne smemo pozabiti na Škofjeloški pasijon, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Izhaja iz leta 1721, a je bil v baročnem času uprizorjen le nekajkrat. Original danes hranijo v škofjeloški Kapucinski cerkvi. Od leta 1999 dalje v spomladanskem velikonočnem času v Škofji Loki vsakih nekaj let znova uprizorijo Škofjeloški pasijon, ki se odvija v obliki procesije skozi mesto. Posamezni prizori iz Svetega pisma so uprizorjeni za različnih slikovitih točkah srednjeveškega mesta.  Prikaži na zemljevidu
|
