»Lepšega ptiča nej, ku je petjeln,
lepšega kraja nej, ku je Šentjern …«

Že iz te priljubljene pesmi je razvidno, da so petje, petelin in vino razpoznavni znaki Šentjerneja, ki je gospodarsko in upravno središče ob robu rodovitnega Šentjernejskega polja. Občina Šentjernej je bila ustanovljena leta 1995 in s 6.850 prebivalci spada med manjše občine v Sloveniji.

V občini prevladuje agrarno-vinogradniška dejavnost. Šentjernej je znan po pridelavi cvička. Zaradi vse večje prepoznavnosti tega vina je nastal projekt vinske ceste, ki usmerja turiste vse od Novega mesta do Kostanjevice in je v velikem delu speljana preko šentjernejskih vinskih goric. Šentjernej je znan tudi po tradicionalnih konjskih dirkah, ki jih Konjeniški klub Šentjernej prireja dvakrat letno (maja in avgusta) in imajo že 200-letno tradicijo. Pomembno je tudi ohranjanje ljudskega izročila: eno najpomembnejših je žegnanje konj v Dolenji Stari vasi na štefanovo in koledovanje pred farno cerkvijo. Od starih ljudskih obrti je še vedno ohranjena lončarska obrt v Gruči in kovačija na Selah. Ohranila se je tudi tradicija sejmarjenja na osrednjem tržnem prostoru sredi naselja ob potoku Kobili. Kraj pa je znan tudi po pevski prireditvi Srečanje oktetov, po Petelinjadi – petelinjih dirkah in po Jernejevem – prazniku občine in osrednji letni prireditvi Turističnega društva Šentjernej, na katerem se predstavijo vsa športna in kulturna društva občine.

Prvi podatki o župniji in kraju s cerkvijo segajo v leto 1249. Po ustanovitvi ljubljanske škofije je postala župnija svetega Jerneja njena edina dolenjska župnija. Cerkev svetega Jerneja je bila večkrat prezidana, kar potrjuje tudi odkritje temeljev treh cerkva pod tlakom sedanje: najstarejšo majhno romansko stavbo s polkrožno apsido je v 13. stoletju nadomestila romanska bazilika s tremi apsidami, to pa gotska cerkev s poligonalnim prezbiterijem, zgrajena po turškem uničenju 1492. leta. Sedanja stavba iz okoli 1640 ima danes podobo iz prve polovice 18. stoletja, ko so obnovili zvonik, povišali pravokotno ladjo ter prizidali stranski kapeli in poligonalni prezbiterij. Leta 1827 je bila na novo obokana. Razgibano baročno arhitekturo dopolnjujejo oltarji: kamnita črna oltarja v kapelah sta sočasna z njeno arhitekturo iz 17. stoletja, marmorirana stranska oltarja iz srede 18. stoletja sta bila prenesena iz kostanjeviškega samostana. Od slik izstopajo Mentzingerjevi podobi svetega Bernarda iz leta 1756 v levem stranskem oltarju in Postlov križev pot.

V letih 1546–47 je v Šentjerneju služboval protestantski duhovnik Primož Trubar, ki je imel nalogo, da od Turkov požgano faro spet postavi na zdrave gospodarske temelje. To mu je tudi uspelo.

V povesti Bajke in povesti o Gorjancih je te kraje slikovito popisal pisatelj Janez Trdina.

Občina ima nekaj dobro in srednje ohranjenih srednjeveških gradov: Gracarjev turn, Vrhovo in Prežek.

V zavetni dolini pod Gorjanci stoji kartuzijanski samostan Pleterje, ki ga je leta 1407 ustanovil Herman II. Celjski. Gotska cerkev, kjer je ustanovitelj pokopan, velja danes za najstarejšo in najbolje ohranjeno cerkev tega reda v Evropi.

Od naravne dediščine so v občini Šentjernej pomembni Gorjanci, zlasti pragozda Trdinov vrh in Ravna gora na njegovih severnih pobočjih, dolina hudourniškega potoka Kobila ter dolina Pendirjevke z zaganjalko Minutnik, kraškim presihajočim studencem in skalnim samotarjem Jarčev kamen. V Gorenjem Vrhpolju je stara vaška lipa, zahodno od vasi pa so bogata nahajališča fosilnega živalstva iz miocena.

Prikaži na zemljevidu