Preden se bomo povzpeli na Kozjak (nad levim bregom Drave), se pomudimo malo tudi v dolini Drave, ki poteka vse od Dravograda pa do Maribora. Tokrat si bomo v Osrednji Dravski dolini ogledali Selnico ob Dravi (na levem bregu, na nasprotnem bregu pa so Ruše).

Dravska dolina je s svojo specifično lego odigrala zanimivo vlogo v političnem, kulturnem in gospodarskem pomenu. Slovenci so jo poselili konec 6. stoletja.

Ko je bil leta 1091 ustanovljen benediktinski samostan v Št. Pavlu v Labotski dolini, je prejel številne posesti v Dravski dolini (na darovnici iz leta 1093 je omenjena tudi Selnica – Celninitz). Kmetje spodnjega dela Dravske doline so bili torej podložniki samostana Št. Pavel v Labotski dolini, kasneje pa gospoščine Viltuš. V 13. stoletju so po krčenju gozdov na pobočjih nastale kmetije, v 14. stoletju se je razmahnila ovčereja, nastale so sirnice in drugi ovčarski obrati. Po letu 1780 se je razmahnila industrializacija. Leta 1863 je bila zgrajena obdravska železnice Maribor–Dravograd–Celovec, vendar se je transport s splavi po Dravi nadaljeval. Dravska dolina, zlasti njen gorati del, je postala pomembno lesno in trgovsko področje; pomembno je bilo tudi steklarstvo (glažute), oglarstvo in železarstvo. Na Fali je bila zgrajena prva hidroelektrarna na Dravi.

Selnica ob Dravi (318 m, 1349 prebivalcev) se v zgodovini prvič omenja leta 1093. Danes je to gručasto naselje na dravski terasi, pod katero so nasadi hrušk in jablan. Župnijska cerkev sv. Marjete z gotsko zasnovo je barokizirana (1780), v njej so kvalitetni oltarji s plastikami J. Strauba (1753) in Marka Pogačnika.

V smeri proti Mariboru (2 km) je dvorec Viltuš; ob cesti v parku stoji stavba, ki jo je dal pozidati Vid Herberstein leta 1625, sedanjo podobo pa je dobil v letih 1885–1905. V bližini so imeli grad gospodje Viltuški (prva omemba 1209), ki so ga kot fevdniki samostana iz Št. Pavla odstopili Celjanom. Porušili so ga Turki 200 let kasneje. Posebno dragocen je baročni grajski park v krajinskem slogu; v njem so številna stara in redka drevesa, oranžerija, cvetlični vrt, ribnik in trata. Park je zavarovan kot spomenik; skupaj z gradom čaka na obnovo.

Iz Selnice je odcep proti severu ob potoku Bistrica na Kozjak. Po 6 km se povzpnemo do naselja Zgornji Slemen (ok. 700 m), kjer je Koča na Žavcarjevem vrhu. Tam raste velika Vrablova oz. Fikejeva tisa, ki ima 440 cm obsega. Nato cesta pelje ob državni meji do zaselka in meddržavnega prehoda Duh na Ostrem Vrhu. Pri markantni cerkvi sv. Duha s kapelo sv. Avguština je križev pot. Skozi zaselek vodi planinska pot čez Kozjak, pozimi je tu urejeno smučišče z vlečnico.

Kozjak se razteza nad levim bregom Drave, med Gajem nad Mariborom in Pesnico na vzhodu ter Bistrico na zahodu. Osrednji del imenujejo tudi Kobansko. Najvišji vrh večidel gozdnatega hribovja je Kanapur (1050 m). Na južnem pobočju so posejane posamezne kmetije; nekatere med njimi se ukvarjajo s turizmom. Po 2. svetovni vojni se je prebivalstvo od tod začelo preseljevati v Dravsko dolino.

Prikaži na zemljevidu