Smo v osrednji dravski dolini, na desnem bregu Drave, ob vznožju Ruškega Pohorja. Obiskali bomo Ruše (308 m, 4.705 prebivalcev), ki so danes spet mesto, toda v 18. stoletju so se domačini zaradi dajatev odpovedali tržnim pravicam in so postale vas. Po 1. svetovni vojni pa je bil to najbolj zaveden kraj v mariborski okolici. Morda vas bo začudilo, da so v okolici naselja na dravski terasi nasadi hmelja.

Ruše in okolica so bile poseljene že v prazgodovini; odkrili so gradišče iz starejše železne dobe v Bistrici pri Rušah in žarno grobišče v Rušah. Iz rimske dobe so gomilno grobišče v Bezeni in rimske gomile, temelji rimskih stavb ter ostanki mitreja v Rušah. Kraj omenjajo že leta 1091, ko je Engelbert I. Spannheim podaril ruško in lovrenško območje menihom iz Št. Pavla na Koroškem. Sredi 19. stoletja je bila tu največja pohorska glažuta. Med 1. svetovno vojno je bila ob reki pri železniški postaji zgrajena tovarna karbida in dušika, ki še danes proizvaja umetna gnojila in tehnične pline. Zaradi kovaške tradicije je tu nastal večji kovinskopredelovalni obrat.

Ruška Marijina cerkev je prvič omenjena 1387. leta, zvonik je iz leta 1519. Kasneje so jo baročno prezidali in ji dodali štiri kapele. Notranjost je izrazito baročna; izstopajo freske Gradčana J. K. Vogla, ki jih uvrščajo med najlepše cikle o življenju Device Marije na Slovenskem.

V parku poleg cerkve na spominski plošči preberemo, da so imeli v Rušah gimnazijo že v 17. stoletju (1645–1760), ki jo je obiskovalo nad 6.000 dečkov iz vseh dežel Srednje Evrope. V letih 1680–1722 so uprizarjali znamenite ruške igre. Na drugi plošči v parku pa izvemo, da so ruški, smolniški in lobniški veljaki v Rušah leta 1865 ustanovili bralno društvo. 

V Rušah je rojstna hiša pesnika Janka Glazerja (1893–1975), ki je tudi pokopan na domačem pokopališču.

Na osrednjem Trgu vstaje si ogledamo tipične zgradbe meščanske in trške arhitekture, morda se še sprehodimo po Stanijevem parkovnem nasadu in drevoredu.

Iz Ruš sta dva cestna dostopa na Pohorje, eden skozi naselje Lobnica na Areh (1246 m, 12 km) in do Mariborske koče (1068 m, 13 km), drugi nad dolino Lobnice na Hlebovo, mimo naravnega rezervata Šumik in od tam na Osankarico (1193 m, 6 km). V gozdnem rezervatu Šumik je ohranjen edini pragozd na Pohorju. V soteski Lobnice sta Mali in Veliki Šumik, ki je s 24 m največji slap na nekarbonatni podlagi in tudi najvišji slap v porečju Drave v Sloveniji.

Iz Ruš na zahod po lokalni cesti po 4 km pridemo do Falskega gradu nad desnim bregom Drave, naselje Fala pa leži na obeh bregovih reke. Na Fali so postavili prvo elektrarno v Sloveniji; z gradnjo so začeli med 1. svetovno vojno in jo dokončali po njej. Staro dvorano elektrarne spreminjajo v elektrotehniški muzej.

Prikaži na zemljevidu