Legenda pravi, da je Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustavil krilatega konja Pegaza, ko je hotel odleteti na goro Parnas, in mu naročil piti vodo Rogaškega vrelca. Od tod izvira tudi podoba krilatega konja v občinskem grbu. Rogaška Slatina se uvršča med znana srednjeevropska zdravilišča. Slovi po slatinskih vrelcih Tempel, Styria in Donat, ob katerih je nastal zdraviliški kompleks hotelov in medicinskih ustanov. Mineralno vodo zajemajo tudi v komercialne namene; poznamo jo ustekleničeno in z imeni vrelcev. Zgodovinski razvoj mesta je tesno povezan z zdraviliško dejavnostjo in steklarstvom v 2 km oddaljenem Tržišču.

Rogaška Slatina (228 m, 4.904 prebivalcev) je eno najmlajših slovenskih mest in hkrati eden najstarejših slovenskih turističnih krajev. Sodi med starejša zdravilišča v Sloveniji; izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium, dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. Zdravilne učinke vode so poznali številni okoličani, pa tudi romarji, ki so širili glas o čudežni zdravilni vodi. Leta 1572 je slavni alkimist Lenhardt iz Frankfurta objavil prvo analizo mineralne vode iz enega od vrelcev nedaleč od farne cerkve Sv. Križa. Danes se je uveljavilo prepričanje, da je vrelce odkril hrvaški ban grof Peter Zrinjski, ki naj bi bil okrog leta 1665 na lovu v okolici Rogaške Slatine; ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporočili pitje svetokriške mineralne vode. Ban je čudežno ozdravel in obenem poskrbel za njen sloves.

Leta 1803 so štajerski deželni stanovi na čelu z grofom Attemsom odkupili zemljišča okoli vrelcev od takratnih privatnih lastnikov in to leto velja za leto ustanovitve zdravilišča, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in stalnega zdravnika. Tega leta so v zdravilišču lahko zasilno nastanili le okoli 20 do 25 gostov. Naraščala je tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoče kupiti v vseh avstrijski deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, v Grčiji in v Egiptu. Leta 1908 pa so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja iz Karlovih Varov dr. J. Knetta našli takrat najbolj mineralizirano vodo, ki so jo poimenovali Donat. V 19. stoletju so na zdravljenje v Rogaško prihajali številni pomembni gostje, saj je bil kraj prijetno urejen.

Zdraviliški dom je še danes reprezentativni objekt Rogaške. Postavili so ga že sredi 19. stoletja, vendar ga je požar 1910 povsem uničil. Na njegovem mestu so v naslednjih dveh letih postavili nov, v klasicističnem slogu grajen zdraviliški dom. Velika dvorana (ponovno urejena leta 1913), ki je ena najlepših v Sloveniji, se imenuje po grofu Attemsu.

Na podobo zdravilišča iz 19. stoletja spominja tudi Tempelj, centralna stavba, ki obkroža in prekriva osrednji slatinski vrelec. Tam je tudi neoromanska kapelica sv. Ane, ki jo 1928 preuredili po načrtih Jožeta Plečnika. Nad kapelo stoji peščenčev baročni kip sv. Janeza Nepomuka; postavili so ga dunajski farmacevti leta 1732 v spomin na dogodek, ko je poleg dotedanjega osrednjega vrelca na dan privrel še nov. Pod njim je bronasti kip grofa F. Attemsa iz 1824. leta; kot štajerski deželni glavar je imel velike zasluge pri urejanju zdravilišča.

Večina stavb je iz časa po 2. svetovni vojni, ko so začeli s prenovo zdraviliškega kompleksa: med njimi so 12-nadstropna stolpnica Terapije, pivnica mineralne vode, hotel Donat idr. Tudi v sodobnem času se kapacitete ves čas povečujejo.

Terapijo v Rogaški Slatini priporočajo predvsem ljudem z boleznimi, povezanimi s presnovo. Toda zdravilišče privablja tudi ljudi, ki si želijo le oddih in rekreacijo. Pokrit in odprt bazen, teniška igrišča, mini golf ter bowling zagotavljajo celoletno rekreacijo. Za hotelom Sava je pozimi možna nočna smuka. Okolica naselja je slikovita, z razglednimi vzpetinami; nanje so speljane sprehajalne poti. Vsako leto prirejajo koncerte zabavne in resne glasbe, redni so promenadni koncerti, znana je prireditev Rogaška noč. Leta 1985 so z donacijo Kurta Muellerja, dolgoletnega gosta iz Švice, odprli Grafični muzej, ki razstavlja stare grafične liste.

Od leta 1924 v Tržišču – 2 km iz Rogaške Slatine ob cesti za Rogatec – deluje steklarna, ki slovi po izdelkih iz gladkega in brušenega svinčenega stekla. Tu je srednja steklarska šola, ki ima lastne delavnice in prodajalno izbranih kristalnih izdelkov.

V neposredni bližini so tri sakralne zgradbe, vse vredne obiska. Na gozdnatem griču nad naseljem stoji gotska romarska cerkvica Matere božje, v kateri veliki oltar prikazuje Marijino kronanje; zanimiva je tudi votivna podoba klečeče ženske, ki prosi Kristusa milosti. Na drugem bregu Ločnice sta župnijska cerkev sv. Križa, ki so jo zgradili v neoromanskem slogu v istem času kot zdravilišče, in baročna cerkvica sv. Trojice v Prneku, v kateri je zlat oltar, prižnico pa krasijo figure Kristusa in štirih evangelistov iz 18. stoletja.

Prikaži na zemljevidu