Rašica, rojstna vas Primoža Trubarja (1508–1586), očeta prve slovenske knjige in začetnika slovenskega jezika in narodne zavesti, je prijazna vasica ob cesti Ljubljana–Kočevje, takoj pod Turjakom oziroma Velikimi Laščami. Hiše so raztresene po griču okoli cerkvice sv. Jerneja. Pod vasico teče istoimenska ponikalnica, zaradi nje je bila Rašica mlinarska vas. Desno in levo od rečice se je izoblikovala romantična dolina, ki sega na eni strani v podnožje bloških hribov, na drugi pa v Dobrepolje.

Rašica je v Trubarjevih časih štela le 13 kmetij in 3 mline, vendar ni bila tako brez pomena, kakor je danes. Bila je podružnica starodavne škocijanske fare, ustanovljene leta 1260, in je sodila v slavno turjaško gospostvo.

Rašica je nastala na križišču trgovskih in krošnjarskih poti iz stiškega samostana proti Trstu in Vipavi ter poti iz Ljubljane proti Kočevju in Reki. Zaradi gostega prometa je bila v vasi mitnica. V 14. in 15. stoletju so imeli turjaški grofje ob rečici Rašici fužine in plavže. Izdelke so tovorili zlasti na Reko in v Benetke. Valvasor navaja, da je bilo v okolici razvito polharstvo in da so kože prodajali celo na Nizozemsko in v Španijo. Zaradi pogostih turških vpadov so živeli prebivalci teh krajev (od Kočevja do Turjaka) v veliki revščini. Prebivalcev Rašice se je zato prijel vzdevek »raški komarji«.

Rašica je danes spomeniško zaščitena. Na križišču stoji spomenik Primožu Trubarju, delo Vinka Glanza, ki so ga postavili ob 400-letnici izida prve slovenske knjige. Nekaj korakov naprej, na bregovih rečice Rašice, pa stoji Trubarjeva domačija, ki je bila obnovljena leta 1986, ob 400-letnici Trubarjeve smrti. Obsega Trubarjevo spominsko hišo s spominsko sobo in mlinom (Temkov mlin). Na otoku stoji žaga venecijanka, v gospodarskem poslopju je iz hleva nastala krčma, iz skednja galerija, v nekdanji kašči pa je sprejemnica in prodajalna spominkov.

Cela domačija je urejena kot muzej. V spominski sobi nam zapisani podatki o Trubarjevi usodi in risbe mest, ki so bila pomembna na njegovi življenjski poti, ter portreti Trubarjevih sodobnikov na poslikanih oknih, še bolj pa čudovita razlaga vodiča živo približajo tega genialnega moža in njegov čas. Na ogled je tudi vseh 31 Trubarjevih knjig, ki so odlični posnetki izvirnikov.

Iz Rašice se po kulturni pešpoti Levstik–Stritar–Trubar, ki meri 15 km, lahko napotimo v Velike Lašče, kjer so v Levstikovem domu spominske sobe, posvečene Trubarju, Levstiku in Stritarju. Iz Lašč pelje pot do Dolnjih Retij, rojstne vasi Frana Levstika (1831–1887). Na mestu njegove rojstne hiše je Levstikov doprsni kip, na koncu vasi pa še danes stoji imeniten Ilijev kozolec, pod katerim je Levstik napisal povest o Martinu Krpanu. Sredi vasi je (Levstikova) lipa z obsegom 680 cm, zavarovana kot naravni spomenik.

Podsmreka pri Velikih Laščah je rojstna vas Josipa Stritarja (1836–1923). V vasi je edina pristna priča Stritarjevih dni kašča. Na hiši, kjer je nekdaj stala Stritarjeva domačija, pa je vzidana Goršetova upodobitev Josipa Stritarja.

Znamenit je tudi bližnji Turjaški grad, ki je z Luthrovo kapelo iz 13. stoletja najstarejši izvirni spomenik v teh krajih. V njej je pridigal Jurij Dalmatin (1547–1589). Po ljudskem izročilu se je Dalmatin pred preganjalci skrival v »luteranski kleti«, majhnem prostoru nad grajsko kapelo. Pred gradom raste velika stara Turjaška lipa, ki je zaradi obsega (779 cm) in starosti pomemben dendrološki spomenik. Že Valvasor jo v Slavi vojvodine Kranjske pred 300 leti opisuje kot mogočno drevo, France Prešeren pa jo kot hrast omenja v baladi Turjaška Rozamunda.

Prikaži na zemljevidu