Če se peljemo po lokalni cesti Škocjan–Šentjernej in v Dobravi prečkamo reko Krko, lahko v Otoku pri Dobravi na desnem bregu reke Krke opazimo nenavadno slamnato streho. Kaj le se skriva pod njo?

To so ostanki srednjeveškega trga Gutenwert. Trg, ki mu je lega na otoku sredi Krke nudila odlično možnost za obrambo in je zato desetletja veljal za enega največjih srednjeveških trgov pri nas, je bil že leta 1074 središče posesti brižinskih škofov. Tu je bila pomembna mitnica.

Naselbina se je začela močneje razvijati v 12. stoletju, od sredine 13. stoletja pa je imela samoupravo s sodnikom, razvito trgovino, železarstvo in tudi lastno kovnico denarja. Novci iz kovnice v Otoku so bili znani tudi po Hrvaški in južni Ogrski. Kraj je vrhunec dosegel v 14. stoletju, ko je postal pomembno obrtno in trgovsko središče. Razvite so bile železarska, lončarska in krznarska obrt. Trgovina je po Krki in kopnih poteh tekla v zahodno-vzhodni smeri in obratno. Proti koncu 14. stoletja je začel trg iz različnih vzrokov, tudi zaradi turških vpadov, gospodarsko upadati. Leta 1473 so Turki Otok osvojili in požgali, ljudi pobili ali odpeljali in trg si ni nikoli več opomogel.

Med arheološkimi izkopavanji v letih 1967–84 so našli trško cesto in ob njej na vzhodni strani tlorise enoprostornih trgovskih stavb, na zahodni strani pa večprostorne stanovanjske stavbe, obrtniški predel in ostanke romanske cerkve.

V cerkvi svetega Nikolaja so našli pod sedanjim baročnim tlorisom cerkve še gotsko, dve romanski, predromansko in rimsko fazo stavbe ter 44 skeletnih grobov, ki so pripadali posameznim cerkvenim stavbam. Pomembna najdba je grob duhovnika iz 10. stoletja, ki je bil pokopan v obrednem oblačilu, obšitem s srebrnimi večtračnimi prepleti. Najdene odkopane predmete hrani Narodni muzej v Ljubljani.

Danes Otok pri Dobravi, ki po regulaciji Krke ni več otok, a je izpostavljen vsakoletnim poplavam, leži na šentjernejskem področju, vendar je podružnica fare Škocjan. Cerkev svetega Nikolaja je bila do leta 1492 celo farna cerkev, potem pa so sedež fare prestavili v Škocjan. Sedanja cerkev svetega Nikolaja z oltarji iz pleterskega samostana je iz 18. stoletja.

Prikaži na zemljevidu