Kraj, ki se prviÄ� omenja okrog leta 1180, leži v dolini reke Mirne, ob cesti Trebnje–Sevnica, v obÄ�ini Trebnje. PonaÅ¡a se s starim trÅ¡kim jedrom, kamnitim mostom Ä�ez reko Mirno in Mirnskim gradom – SpeÄ�o lepotico … Mirno obdajajo Å¡tevilni griÄ�ki, med njimi Trbinc in Debenec, ki sta lepi razgledni toÄ�ki.

Mirna (249 m, 1465 prebivalcev) je manjše gospodarsko središ�e ob robu kotline. Pred 2. svetovno vojno so bili tu znani živinski sejmi, po letu 1945 je kraj dobil nekaj manjših industrijskih obratov: tovarno pija� ter obrata plasti�ne embalaže in kovinske opreme. Mirna skoraj nima centra oziroma jih ima ve�. Razvoj v industrijsko mesto je namre� staro jedro preprosto presko�il; nastala so nova naselja blokov in individualnih hiš.

Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika stoji na malo dvignjeni terasi v starem delu Mirne. Cerkev je znana predvsem po arhitekturi in stenskih poslikavah. Poglaviten je zvezdasto obokan prezbiterij, ki je eden najve�jih poslikanih prezbiterijev pri nas. Ohranjene so poslikave iz tretje �etrtine 15. in za�etka 16. stoletja. Upodabljajo Kristusa s simboli evangelistov in Marijo z detetom, ki jo obkrožajo svetnice Katarina, Doroteja, Barbara in Marjeta. Na zaklju�nih delih so narisane podobe cerkvenih o�etov, pod loki pa angeli z glasbili, ki so zelo pomembni za nadaljnje raziskave zgodovine glasbe. Zelo lepa je tudi ladja, ki je bila sprva ravna, v 15. stoletju pa so jo obokali.

Cerkev svete Helene na pokopališ�u ob vzhodnem robu naselja je baro�na stavba z bogato oblikovanim zvonikom.

Mirnski most povezuje oba dela naselja v enotno celoto. Na mostu je kapelica svetega Križa, zgrajena leta 1856. Most je trdno grajen iz rezanega apnenca in ima pet prekatov. Trije so bili nad re�no strugo, ker pa je na tem delu vasi reka rada preplavljala bregove, so za tak primer naredili še dva prekata. Danes trije prekati služijo prvotnemu namenu, �etrti je viden še z južne strani, petega pa so popolnoma zasuli. Petprekatni mirnski most je funkcionalno povezan z nekaj drugimi prekatnimi mostovi v Mirnski dolini.

Severozahodno od Mirne (1 km), nad zaselkom Fužina in ribnikom, je Mirnski grad – SpeÄ�a lepotica, ki se prviÄ� omenja leta 1180. Med 2. svetovno vojno je bil požgan. V zadnjih letih grad obnavlja prof. dr. Marko Marin.

Dolina Mirne se je izoblikovala v zgornjem toku reke Mirne, na dnu nekdanjega Panonskega morja. V kotlini vzhodno od Ra�jega sela in okrog Prelesja so še danes ostanki mo�virja. Razsežna dolina je obdana z gorskimi obronki, pokritimi z obdelovalnimi površinami ali pa z gozdovi. Križni vrh predstavlja eno najlepših razglednih to�k na Mirnsko dolino.

Prikaži na zemljevidu