Mesto ob državni meji, ki je sedež istoimenske občine, je gospodarsko, upravno in kulturno središče severovzhodnega dela Bela krajine. Jedro je na naravnem pomolu med dolino Obrha in nekdanjo strugo Bojice. Ima burno in bogato zgodovino, podobno kot vsa Bela krajina, ki jo lahko spoznamo v odličnem Belokranjskem muzeju v metliškem gradu. Vsako leto tretji vikend v maju pripravijo vinsko vigred, praznik vina z bogatim kulturnim programom.

Metlika (169 m, 3.225 prebivalcev) ima v grbu grajski stolp in na njem dva črna vrana. Menda so si ga Metličani izmislili v spomin na hudobno graščakinjo z bližnjega gradu Pungert, ki je preklela stražarja, ker sta zaspala in pustila, da so Turki vdrli v grad. Stražarja sta se spremenila v vrana in prihajala krakat na grajski stolp, ki se edini še dolgo ni zrušil.

Ozemlje, kjer stoji današnja Metlika, je bilo poseljeno že v prazgodovini in antiki. Prvotno naselje je nastalo pri današnjih Rosalnicah, pozneje pa se je premaknilo pod metliški grad. Mestne pravice je Metlika dobila že leta 1365; k temu so pripomogli tudi Turki, ki so jo leta 1408 prvič napadli. V naslednjih 170 letih so jo izropali in požgali še 17-krat. Tudi po tem mestu so pustošile kuga in druge bolezni.

V 16. stoletju, v času protestantizma, je Metlika dosegla enega svojih kulturnih viškov, takrat je dobila tudi prvo šolo. Ob koncu 17. stoletja jo je prizadel hud potres, leta 1705 je do tal pogorela. V tem stoletju je doživela tudi čarovniški proces in kmečki upor. Pomen Metlike se je spet povečal v času Ilirskih provinc: leta 1850 so Metličani ustanovili mestno godbo, leta 1865 narodno čitalnico, leta 1869 prvo požarno brambo na Slovenskem ter prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico.

Zaradi nazadovanja gospodarstva se je ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja pojavilo izseljevanje, predvsem v Ameriko. Med obema vojnama je Metlika gospodarsko in kulturno dobro napredovala. Po kapitulaciji Italije je postala svobodno mesto, vendar jo je sovražnik poskušal kar nekajkrat zasesti. Po 2. svetovni vojni je Metlika doživela velik napredek – razvila se je predvsem industrija, dobila je moderno vinsko klet in se razvila v vinarsko središče Bele krajine.

Staro mestno jedro Metlike, ki je leta 2005 praznovala 640 let mestnih pravic, predstavljajo Mestni trg, Trg svobode in Partizanski trg ter nekaj manjših uličic.
Metliški grad je v 18. stoletju nadomestil starejšega na istem mestu. Na grajskem vrtu so tri velike halštatske gomile V gradu so prostori Belokranjskega muzeja, v katerem je zbrano arheološko, etnografsko in kulturnozgodovinsko gradivo regije. Ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem so v gradu in v prostorih pred njim odprli Slovenski gasilski muzej dr. Branka Božiča.

Cerkev svetega Nikolaja je bila prvič omenjena leta 1334, po zadnjem požaru so jo leta 1759 prenovili po zgledu ljubljanske križniške cerkve. V njej je v letih 1828–30 služboval kaplan Friderik Irenej Baraga, kasnejši misijonar in škof med ameriškimi Indijanci, ki je nabavil križev pot za cerkev.

Ob robu zavarovanega mestnega jedra je križniška komenda, velika dvonadstropna stavba nekdanjega nemškega viteškega reda. Zdaj je v njej dom za ostarele. V samem središču so še naslednje pomembne stavbe: prva čitalnica ter prva posojilnica in hranilnica na Dolenjskem, mestna hiša, nekdanja Wachova lekarna, rojstna hiša kiparja Alojza Gangla (1859–1935) in njegovega nečaka književnika Engelberta Gangla (1873–1950) ter druge. V neposredni bližini je Galerija Kambič s skoraj 200 likovnimi deli različnih avtorjev.

Nad mestom je Veselica (233 m), priljubljena razgledna točka domačinov in izletnikov, s katere je lep razgled na Metliko ter ostale predele Bele krajine.

Prikaži na zemljevidu