Medvode (316 m) so kraj, ki bi ga lahko imenovali kar Mezopotamija (medrečje), saj je nastal ob sotočju rek Sore in Save, obenem pa na stiku Sorškega in Ljubljanskega polja … pa na robu Balkana in Srednje Evrope (če res drži, da je meja med njima reka Sava), enako oddaljen tako od Ljubljane kot od Kranja (po 12 km). Danes so Medvode industrijski kraj z nekaj manj kot 5.000 prebivalci, s samostojno občino. Mnoge zanimivosti so predvsem v okolici Medvod.

Zgodovinski pregled nam potrjuje, da je bila medvoška kotlina že zelo zgodaj naseljena; o tem pričajo najdbe iz prazgodovinskih gradišč na Smledniškem hribu in v Polhograjskih Dolomitih ter ostanki rimske naselbine in grobov v Medvodah.

Po času preseljevanja ljudstev so se tu ustalila slovanska plemena, ki pa so kmalu prešla pod vpliv bavarske in kasneje karolinške frankovske države. Posestniki so se menjavali, med njimi so bili najbolj znani Celjski, Andeški in Španhajmski grofje.

V srednjem veku so se okoli gradov, predvsem Smlednika in Goričan, ter prafar (najstarejša je bila v Sori) razvila lokalna središča, ki so vse do današnjih dni ohranila svoj kmečki značaj.

Medvode so začele dobivati večji pomen ob koncu 15. stoletja, ko je cesar dovolil Kranju, Radovljici in Tržiču zgraditi most in pobirati mostnino. V 19. stoletju so v Medvodah pobirali mitnino, dobili pa so še železniško postajo ter pošto in hranilnico.

Večina prebivalstva se je vse do sredine prejšnjega stoletja preživljala s kmetijstvom, gozdarstvom in čebelarstvom, pa tudi z domačimi obrtmi. Omeniti velja tudi  rudnik svinca in živega srebra v  Knapovžah v dolini Ločnice, ki je deloval še po 2. svetovni vojni. Nekateri prebivalci Medvod in Polhograjskih Dolomitov so se že v začetku 20. stoletja preizkusili tudi v turizmu.

Papirnica v Goričanah pa pomeni začetek  industrije. Pred 1. svetovno vojno je bila v Medvodah ustanovljena tovarna olja, med obema vojnama pa še tekstilna in mizarska tovarna, ki so predstavljale, skupaj z Donitom, ki je nastal po 2. svetovni vojni, ogrodje sedanji industriji. Ključnega pomena za razvoj Medvod je bila tudi leta 1953 zgrajena hidroelektrarna na Savi.

V okolici Medvod je veliko spomenikov naravne in kulturne dediščine, kar štiristo jih je. Med naravne znamenitosti sodijo krajinski park Polhograjski Dolomiti, oaza hribovske ekološke raznolikosti v prostoru med Škofjo Loko in Ljubljano, pa osamelec Šmarna gora z znamenitim Turncem na južni strani Grmade, Zbiljsko jezero, obrežja rek in potokov, topli vrelec Straža v Pirničah in mlake, predvsem tista v Hrašah.

Med sakralne spomenike sodi devetnajst cerkva in množica znamenj in kapelic po vseh krajih. Poleg tega so po umetniški in arhitekturni plati zelo zanimivi trije gradovi (Stari grad v Smledniku, Valburga in Goričane). V posameznih vaseh so se kljub spremembam v bivalni kulturi ohranile še mnoge dragocene bivalne hiše. Tehnično kulturno dediščino predstavljajo predvsem stara oprema v goričanski tovarni papirja, mostovi, mlini in ostanki rudnika svinca in živega srebra Knapovže v dolini Ločnice. Spomeniki najnovejšega obdobja pa so povezani predvsem z obema svetovnima vojnama (npr. Gramozna jama v Medvodah).

S kraji v okolici Medvod so povezane številne legende in ljudske pripovedke. Tu so se rodili, živeli in delovali nekateri pomembni Slovenci: na Podreči na robu Sorškega polja se je rodil Simon Jenko (1835–1869); v vasi Zavrh pod Šmarno goro se je rodil Jakob Aljaž (1845–1927), duhovnik, planinec in skladatelj (po njem se imenujejo Aljaževi dnevi ob prazniku občine Medvode); v Sori je nekaj let služboval Fran Saleški Finžgar (1871–1962), duhovnik in pisatelj; v Spodnjih Pirničah se je rodil Franc Rozman-Stane (1911–1944), španski borec, general, narodni heroj, legendarni komandant slovenske osvobodilne vojske.

Prikaži na zemljevidu