Lukovica pri Domžalah (334 m, 385 prebivalcev) leži ob vhodu v Črni graben, skozi katerega je že nekdaj potekala pomembna prometna pot. V kraju je bila verjetno nekakšna straža pred cestnimi roparji: ime Lukovica namreč izhaja iz glagola »lukati«, kar pomeni opazovati, gledati, prežati. Pa vendar je kraj poznan tudi po rokovnjačih s konca 18. in začetka 19. stoletja; eden je tudi v občinskem grbu. V romanu z naslovom Rokovnjači sta jih opisala Josip Jurčič in Janko Kersnik. Slednji je živel na gradu Brdo pri Lukovici in bil med drugim tudi lukoviški župan.

Skozi Črni graben je pot potekala že v času Rimljanov (iz Emone čez Atrans v Celeio), kasneje je bila Lukovica pomembna poštna postaja ob cesti Dunaj–Trst in še danes je v tem gručastem naselju ohranjenih več mogočnih furmanskih hiš iz časov prevozništva. V kraju so tudi gostišča, po katerih je Črni graben slovel že v času rokovnjačev. Leta 2005 je bila dograjena avtocesta iz Ljubljane proti Štajerski in prometni tokovi so se izognili samemu naselju.

Nad krajem je grad Brdo pri Lukovici, ki je bil zasnovan v 16. stoletju; prvi lastniki so bili Lambergi. V gradu so bili od leta 1868 do 2. svetovne vojne okrajno sodišče, davčni urad in zapori. Na mestu grajske kapelice je bila leta 1718 zgrajena župnijska cerkev Marije Vnebovzete. Med 2. svetovno vojno so grad požgali; danes je obnovljena samo njegova zunanja lupina, notranjost pa so ruševine brez prave funkcionalne vrednosti. Ohranjena sta tudi grajski drevored in ribnik.

V gradu se je rodil slovenski pisatelj Janko Kersnik (1852–1897), ki je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu, živel in delal kot notar na gradu, ukvarjal pa se je tudi s politiko, kar zasledimo tudi v njegovih delih Jara gospoda, Ciklamen – Agitator in Kmetske slike. Po njem nosi ime osnovna šola, ki stoji v bližini gradu.

Nad gradom pa je Čebelarski center Slovenije, kjer sta sedež Čebelarske zveze Slovenije in gostišče, v okolici pa več čebelnjakov in učna pot o medonosnih rastlinah. Pa »naj medi!«, kot se pozdravljajo čebelarji.

V bližini gradu je hiša, kjer se je rodil France Marolt (1891–1951), zborovodja in etnomuzikolog, ki je ustanovil Glasbenonarodopisni inštitut ZRC – SAZU in Akademski pevski zbor. Med hišami na glavnem Starem trgu v Lukovici pa je dom matere Frana Milčinskega (1867–1932), kjer je v krogu družine in Lukovčanov našel mnoge spodbude za svoja literarna dela.

Vsako leto v Lukovici prirejajo t. i. Peregrinov sejem z bogato ponudbo kmečkih pridelkov in obrtnih izdelkov, gostinsko ponudbo in zabavo. V Rokovnjaškem gozdičku pripravijo gledališke predstave in koncerte. Ponavadi je to v času prvomajskih praznikov in v septembru, ko je občinski praznik (4. september je rojstni dan Janka Kersnika).

Po okolici so speljane t. i. rokovnjaška (peš)pot, kolesarska pot ter več lokalnih cest na sever in čez Zlato Polje v Tuhinjsko dolino.

Prikaži na zemljevidu