Mesto Litija (238 m, 6.510 prebivalcev) je upravno, industrijsko in trgovsko središče širokega zaledja v Posavskem hribovju. Razprostira na obeh bregovih Save: starejši del na desnem bregu pod vzpetino Sitarjevec in novejši del na levem pod hribom Svibno. Litija je bila od rimskih časov do sredine 19. stoletja pomembno rečno pristanišče, zato ima še danes v svojem grbu brod in brodarja na reki, župnijska cerkev pa je posvečena sv. Miklavžu, zavetniku brodarjev in čolnarjev.

Naselje se je torej razvijalo predvsem zaradi brodarstva po Savi; v njem so brodarji prelagali tovor in prenočevali, saj se nižje začenja soteska z brzicami. Od tod so vodile cestne povezave na Dolenjsko in čez Vače v Moravško dolino. Že v antiki je deloval tudi rudnik svinca, osnova novodobnega razvoja pa je bilo rudišče v Sitarjevcu, od koder so dobivali predvsem svinčevo, srebrovo in barijevo rudo. Topilnica svinca je delovala od 1880 do 1935, rudarstvo je zamrlo leta 1966. Različne obrti (npr. izdelovanje plovil in ladijskih vrvi) so bile osnova industrijskemu razvoju (npr. bombažni predilnici in žagarskemu podjetju). Zazidava levega rečnega brega se je začela po letu 1849, ko je bila skozi Litijo zgrajena južna železnica.

V starejšem delu Litije, na desnem bregu Save, je vzdolžen Valvasorjev trg. Na njegovi vzhodni strani je posodobljena cerkev sv. Miklavža. Blizu mostu na desnem bregu stoji spomenik padlim v 2. svetovni vojni, delo Jožeta Plečnika. Na zahodni strani trga je dvorec Turn iz 16. stoletja, ki je močno predelan. Po enem zadnjih lastnikov, soboslikarju, mu pravijo tudi Farbarjev grad. Na pročelju so sončna ura in dve spominski plošči, ki pričata, da sta tu živela in ustvarjala skladatelj Peter Jereb (1867–1951) in slikarka Mara Pregelj (1905–1966). Na trgu je tudi hiša, v kateri sta se rodila Metod Badjura (1896–1971), režiser prvega slovenskega celovečernega filma Triglavske strmine (1932), in Rudolf Badjura (1881–1963), prvi slovenski smučarski in turistični strokovnjak.

Litija slovi po vsakoletnem pustnem karnevalu, ki ima satiričen značaj. Tu se (ob martinovem) začenja tudi tradicionalni pohod po poti, ki jo je v Popotovanju iz Litije do Čateža opisal Fran Levstik, pisatelj in voditelj mladoslovencev, čigar doprsni spomenik stoji pred OŠ Litija.

V bližini Litije sta dve grajski poslopji. Ob lokalni cesti iz starega jedra proti Kresnicam je nad železniškim predorom popolnoma prezidan dvorec Pogonik s kvadratastim jedrom in vogelnimi stolpiči. Nad krajevno cesto proti naselju Sava stoji nad Savo dvorec Ponoviče, dvonadstropna stavba z vogelnimi stolpiči; portala imata figuralno izklesana sklepna kamna.

Regionalna cesta iz Litije vodi po desnem bregu Save; tu je bilo nekdaj rečno pristanišče s skladišči, v bližini pa rudnik svinca. Pri Spodnjem Logu je odcep čez pokrit lesen most čez reko Savo iz leta 1931 v naselje Sava, ki leži pred vstopom Save v sotesko, ki sega skoraj 30 km daleč do Radeč.

Južno od Litije je Šmartno pri Litiji; na osrednjem trgu stoji neogotska cerkev sv. Martina, ki sodi med največje cerkve svojega časa (1899/1900) na Slovenskem. Posebnost je opečna zidava. Naselje ima staro jedro, izstopa tovarna usnja in krzna (ob koncu 19. stoletja jo je zgradil industrialec Knaflič). Tu je bil rojen dramatik in pripovednik Slavko Grum (1901–1949), morda najbolj znan po dramskem besedilu Dogodek v mestu Gogi. Vzhodno nad naseljem je do 2. svetovne vojne, ko so ga požgali, stal grad Slatna. V grajskem parku je ohranjenih nekaj eksotičnih dreves. Na Hribčku je nekdanja kaplanija (verjetno iz okrog leta 1580), tu sta v drugi polovici 17. stoletja delala v grafični in slikarski delavnici Valvasorjeva sodelavca A. Trost in J. Rambschissl.

Južno od Šmartna po 4 km navkreber pridemo do gradu Bogenšperk.

Prikaži na zemljevidu