Mesto, ki ima sredi julija tradicionalno kulturno-turistično prireditev Pivo in cvetje, je osrednje naselje ter upravno, gospodarsko in kulturno središče ob reki Savinji med Celjsko kotlino in dolino reke Save. Osnova mestnega razvoja sta bila v novejšem času predvsem zdravilišče in pivovarna. Laško je tudi izhodišče za več zanimivih izletov.

Laško (228 m, 3.641 prebivalcev) z bližnjo okolico je bilo naseljeno že v obdobju kulture žarnih grobišč (okrog 800 pr. n. št.). Fevdalci enega največjih gospostev na Slovenskem s sedežem v Laškem so bili po letu 1016 savinjski mejni grofi, nato pa je območje prehajalo iz rok v roke, dokler ga Habsburžani leta 1620 niso prodali baronom Mosconom. Naselje je bilo prvič omenjeno leta 1147, trg in sedež deželnega sodišča 1227, župnija 1257. Do leta 1816, ko so zgradili cesto Celje–Zidani Most, je bil kraj prometno odrezan, nato je začela nastajati manjša industrija, s svetom ga je leta 1849 povezala Južna železnica. Odprli so zdravilišče in začeli s pivovarstvom, povečalo se je naseljevanje nemškega prebivalstva, katerega vpliv je prevladoval do leta 1918. Med 2. svetovno vojno je okupator tu večkrat streljal talce, zavezniki pa so mesto, kjer je imelo sedež poveljstvo močne vojaške postojanke, večkrat bombardirali.

Zdravilišče Laško je na severnem robu mesta, sredi parka. Topli vrelci so bili znani že v rimskih časih, a so jih zaradi pogostih poplav do 2. polovice 19. stoletja uporabljali le občasno. Leta 1854 so jih zajeli v bazene in postavili prve zdraviliške objekte. Ob treh prvotnih so leta 1936 odprli še četrti izvir termalne vode. Ta ima 37,5 °C in je primerna za zdravljenje revmatičnih obolenj, posledic poškodb in drugih težav. Gostje in obiskovalci lahko uporabljajo pokriti bazen in se ukvarjajo z različnimi rekreativnimi dejavnostmi (savna, tenis, jahanje, kolesarjenje, lov, ribolov).

Začetki pivovarstva segajo v leto 1825, pivovarna pa je začela ponovno delovati leta 1938. Pivovarna Laško je torej naslednica 180-letne tradicije; od konca 2. svetovne vojne se je s petega mesta povzpela med vodilne proizvajalce piva v Jugoslaviji in je danes vodilna pivovarna v Sloveniji. Zanimiv je Muzej pivovarne Laško. Na bregu Savinje nas pozdravlja kamniti Gambrinus, kralj piva, ki ga je mestu poklonila Pivovarna Laško, izdelal pa kipar Ferenc Kiraly.

Nad starim jedrom je na pobočju Huma Tabor (Stari grad), ki je verjetno stal tam že v 11. stoletju. Leta 1328 so pozidali novega, 1532 so ga začeli obnavljati in ga zaradi turških vpadov obzidali. V začetku 19. stoletja je bil razvalina, nato so ga večkrat popravljali, zdaj je obnovljen; tu se dogajajo Grajske poletne prireditve.

Dvorec Laško je 1675. leta v obliki črke L pozidal takratni lastnik gospoščine Janez Vajkard Vetter, grof Lilie. Skupaj s pomožnima stavbama oklepa pravokotno notranje dvorišče. Na portalu je letnica gradnje dvorca in nad njim grb grofov Lilie. Na dvoriščni strani so arkade (del je zgodnjerenesančen). Ob prenovi leta 1845 so odstranili vogalna stolpiča. V dvorcu so upravne pisarne, Valentinčičeva muzejska zbirka (od 1907) in občasne razstave.

Baročni Dvorec Štok (Weichselbergerjev dvorec) sodi med najstarejše stavbe v mestu. Prvič je bil omenjen leta 1506, arkade so prizidali 1808. Danes je v njem knjižnica.

Cerkev sv. Martina je bila prvič omenjena leta 1269. Srednja ladja in zvonik nad korom morda izvirata še iz predromanike. Prizidali so gotski obokani dolgi kor in prostor za vernike z rebrasto obokanima stranskima ladjama. V 1. polovici 18. stoletja so dodali baročni stranski kapeli. Med opremo izstopa več renesančnih nagrobnikov. Veliki oltar je nastal okrog 1760, stranska v ladji 1714; stranska oltarja v kapelah je izdelal M. Pogačnik (1734 in 1737). V oltarjih so slike J. A. Straussa in drugih, v zlatem oltarju iz leta 1666 je kip Marije, delo rezbarja Božiča. Na pročelju stavbe je vzidana spolija rimskega leva. Na trgu pred cerkvijo stoji Marijino znamenje iz leta 1735 (1994 so ga zamenjali s kopijo, original je v cerkvi). Najstarejši del župnišča je morda nastal pred 13. stoletjem.

V tridesetih letih 16. stoletja je bival v Laškem Primož Trubar, v bližnjem Globokem se je rodil pesnik Anton Aškerc, med znamenitimi Laščani je tudi Ignacij Orožen, pomembni zgodovinar in stolni proštom v Mariboru.

Laško je tudi izhodišče za več izletov:
Šmihel (442 m), od železniške postaje, na zahod, 2 km. Romarska dvostolpna cerkev sv. Mihaela je zrasla 1637–41.
Hum (583 m), peš iz starega jedra, 45 minut. Vrh so zaradi bližine zdravilišča že zgodaj obiskovali naravoslovci in ga temeljito preučili (na južni strani so nad borovim nasadom značilne toploljubne rastline, v senčnih legah so predstavniki alpskega rastlinstva).
Šmohor (787 m) in Planinski dom na Šmohorju (781 m), dostopna peš od zdravilišča ali z avtom iz Spodnje Rečice skozi vas Slivno. Na vrhu je cerkev sv. Mohorja, v bližini mogočna lipa.

Prikaži na zemljevidu