Kranj (338 m, okrog 37.000 prebivalcev) ima dominantno lego v osrednji Gorenjski ter zato tudi položaj njenega upravnega in gospodarskega središča. Mesto tvorijo srednjeveško mestno jedro na konglomeratni skali nad sotočjem rek Save in Kokre, upravno središče severno od jedra, športni centri, industrijska območja in številna stanovanjska naselja ob robu jedra mesta.

Številne arheološke najdbe kažejo, da je bilo območje Kranja naseljeno že ob koncu mlajše kamene dobe (Drulovka, Goriče, Kokra). Pomembna naselbina je Kranj postal v 5. stoletju v času preseljevanja ljudstev. Iz tega obdobja so tudi imena Carnium v pokrajini Carneoli, Savus (Sava) in Corcas (Kokra).

Jedro srednjeveške naselbine se je razvilo okoli starejše prednice sedanje župnijske cerkve sv. Kancijana in tovarišev (sv. Kancijan, Kancij, Kancianila in Prot – oglejski mučenci). Ime Chreina se je prvič pojavilo leta 1060 v listinah briksenških škofov, leta 1256 pa je Kranj že dobil mestne pravice in grb. Podobno kot druga mesta je tudi Kranj menjal lastnike: grofe Andeške, Habsburžane, Celjske in Khisle. Mesto ima odlično obrambno lego na visoki konglomeratni skali nad Kokro in Savo, v 14. stoletju pa je dobilo še mestno obzidje s petimi vhodnimi vrati.

Danes ima Kranj na Zlatem polju šolski center s srednjo šolo in Fakulteto za organizacijske vede ter študentski in dijaški dom. V bližini sta tudi zdravstveni dom z reševalno postajo ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo. Industrijska območja so se razvila sprva na obrobju mesta na nižje ležečem predelu ob reki Savi, kasneje pa tudi na severnem robu mesta (industrijska cona Primskovo). V mestu so tudi nakupovalna središča in številni športni objekti. Kljub veliki želji številnih kulturnikov Kranj nima koncertne dvorane, ki pa jo je v preteklosti že imel.

Priljubljeni izletniški točki Kranjčanov sta Šmarjetna gora z lepo razgledno asfaltirano cesto in Sv. Jošt z znano romarsko cerkvijo.

Prikaži na zemljevidu