Koroška je dežela, ki jo boste večkrat obiskali in raziskovali, en izlet pa vsekakor namenite Kotljam, Prežihovemu Vorancu in Vorančevi poti. Obiščite Prežihovo bajto, ki je spominski muzej in pomemben etnološki spomenik.

Kotlje so vaško naselje na južnem koncu Mežiške doline, ob potoku Hotuljka, pod Uršljo goro. Prehodnost hotuljske kotline je bila poznana že Rimljanom, saj je tod mimo v 2. stoletju n. št. vodila rimska cesta Celeia–Virunum. Prvič pa se kraj omenja leta 1313. V 15. in 16. stoletju so ga ropali Turki; na Preškem vrhu je mogoče še danes zaznati obrambne nasipe, »turške šance«, ki so zavirale turške vdore proti Podjuni.

Starejši vaški del naselja se je razvil ob cerkvi sv. Marjete. Cerkev je baročna, na romanskih temeljih, prižnica pa je mladostno delo F. Bernekerja. Na pokopališču je grob Prežihovega Voranca, pred pokopališkim zidom pa spomenik žrtvam 2. svetovne vojne. Na župnišču je spominska plošča duhovniku, časnikarju in politiku Alojziju Kuharju (1895–1958).

Blizu Kotelj je bilo manjše zdravilišče Rimski vrelec, kjer še danes izvira hotuljska slatina. To ime – Römerquelle v času Avstrije – je še en dokaz, da so tod bili Rimljani. Nekdanja zdraviliška stavba je predelana v hotel, ki je danes žal zapuščen, prav tako je zanemarjen park okrog njega.

Kilometer južno od Rimskega vrelca se začne Vorančeva pot (Koroška kulturna transverzala), ki vodi po postajah in poteh Prežihovega življenja: Kotnikova bajta – Prežihova rojstna hiša v Podgori; Kogel v Podgori – globača Pekel; Mihelje in Krauperh na Preškem Vrhu; Časova hiša na Prežihovem gruntu; Prežihova bajta – spominski muzej.

Lovro Kuhar – Prežihov Voranc (1893–1950) se je rodil kot prvorojeni sin v družini narodnozavednega kmečkega najemnika. Bil je revolucionar in pisatelj velike umetniške moči, pesnik koroške zemlje. Prve črtice je napisal že kot mlad fant, prvi uspeh pa je doživel z zbirko novel Samorastniki, v katerih je opisoval koroške ljudi. V romanih Požganica, Doberdob in Jamnica je upodobil delavske in kmečke množice. Solzice so zbirka črtic, spominov na otroška leta.

Prežihova bajta je bila del večjega kmečkega posestva – pri Prežihu, na Preškem vrhu, kjer so Kuharjevi živeli kot najemniki od leta 1900 do 1910. Tu je Lovro (narečno Voranc) preživel svoja otroška leta (od 8. do 18. leta), doživel objavo svoje prve črtice in zares postal Prežihov Voranc; pozneje je to ime prevzel za svoj pisateljski psevdonim.

Prežihova bajta je od leta 1979 spominski muzej pisatelja. Prislonjena je ob Preški vrh, od koder je lep razgled na Kotlje in vso hotuljsko kotlino. Ob robu gozda stoji pisateljev spomenik, delo Stojana Batiča.

Lesena hiša s črno kuhinjo je primer tradicionalne koroške arhitekture iz 19. stoletja. Na dvorišču med hišo in »štalo«, zidanim hlevom z lesenim skednjem, stoji »tatrman« z lesenim vodnim koritom za napajanje živine ter zajemanje vode za kuho in pranje. Na zgornji strani hiše je čebelnjak. Hiša ima v sredini lopo s črno kuhinjo, kjer sta odprto ognjišče za kuhanje in klop za odlaganje loncev. Na levi je »štibl«, kjer je spala babica, po koroško »bica«. Na desni strani pa je »hiša«, glavni bivalni prostor; v njem je zidana peč, predalnik in v kotu miza s klopjo in »bohkovim kotom« nad njo. Nad »hišo« in »štiblnom« je »jespi«, podstrešje, kamor se pride po zunanjih »štengah«, stopnicah. Pod leseno čopasto streho iz »šitlnov« je še »gank« in pod podaljškom strehe je postavljena »preša«, stiskalnica sadja.

V bližini (3 km) je majhno Ivarčko jezero, ob njem je spodnja postaja sedežnice Ošven za smučišče na pobočjih Uršlje gore.

Prikaži na zemljevidu