Ime Dolenjske Benetke se je mesteca oprijelo zaradi pogostih poplav, toda na Benetke spominja tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo. Kostanjevica, eno najmanjših in hkrati eno najstarejših mest na Slovenskem, se je razvilo na umetnem otoku v meandru reke Krke, blizu gradu Landestrost, nekdanje spanheimske obmejne trdnjave, ob vznožju Gorjancev. Mestna struktura z dvema ulicama se je ohranila vse do danes, ko je kraj kot celota razglašen za kulturni spomenik.

O davni naseljenosti pričajo številne arheološke najdbe, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. Kostanjevica je bila od 11. stoletja pomembno središče fevdalne posesti grofov Speinheimov in hkrati njihovo oporišče na stari kranjsko-hrvaški meji. Prvotno nemško ime »Landestrost« – zaupanje, vera, pogum dežele – govori, da je Kostanjevica s kovnico denarja in z novoustanovljenim samostanom v neposredni bližini zavzemala pomemben politični, gospodarski in verski položaj v okviru teritorija Spanheimov. Kot sedež župnije je bila prvič omenjena leta 1220, svoje mestne pravice pa je dobila leta 1252. Za Speinheimi je posest prevzel češki kralj Otokar II, za njim goriški škofje, nato Celjski grofje in Habsburžani. Turški vpadi so povzročili propadanje trgovine, kar je zavrlo razvoj. Vse do 17. stoletja je bilo mesto oskrbna in obrambna postojanka, z zatonom turške nevarnosti pa je zamrla tudi ta funkcija. V obdobju turških vpadov sta leta 1563 Herbert Turjaški in Ivan Lenkovič pred mestom premagala Turke. Med velikim slovensko-hrvaškim kmečkim uporom je baron Jošt Thurn 1573 v Kostanjevici zbral grajsko in najeto uskoško vojsko ter jo povedel v Leskovec na Krškem polju, kjer je v boju potolkel kmečko vojsko.

Župnijska cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena v 13. stoletju. V kasneje barokizirani zgradbi je ohranjena ladja z dvema romanskima portaloma; oba sodita med kvalitetnejše kamnite spomenike v Sloveniji. Notranjost cerkve se odlikuje po oltarni opremi, na južni zunanji steni pa je obnovljena freska sv. Krištofa iz okrog leta 1350.

Gotska cerkev Sv. Miklavža, ki je prvič omenjena leta 1581, je nekdaj sodila pod bližnji mestni špital. Prezbiterij, mogoče tudi ladja, sta bila zgrajena v 17. stoletju. Leta 1931 je domači slikar Jože Gorjup poslikal prezbiterij (slike iz stare in nove zaveze), oltarno menzo (Križani) in dve sliki v ladji.

Najpomembnejšo ohranjeno profano stavbo v mestu predstavlja nekdanji dvorec Spanheimov (Lamutov salon), katerega zametki segajo v 16. stoletje, današnji videz pa je dvorec dobil v obnovi po požaru leta 1663. V njem je kapela sv. Ane, ki jo krasi leta 1752 posvečen rokokojski oltar z Metzingerjevo oltarno sliko in kipoma sv. Katarine in sv. Barbare. Leta 1958 so v vzhodnem traktu uredili Lamutov likovni salon, imenovan po slikarju in grafiku Vladimirju Lamutu (1915–1962). Namenjen je občasnim razstavam, ki jih organizira Galerija Božidar Jakac.

Na otoku so zanimive še naslednje hiše: Hiša dr. Ivana Oražna (1869–1921), zdravnika, kirurga in porodničarja, enega od pobudnikov Medicinske fakultete v Ljubljani; pred hišo je Oražnov doprsni kip, delo kiparja Staneta Jarma in arhitekta Borisa Kobeta. Nekdanji mestni rotovž nasproti Miklavževe cerkve; stavbo zaznamuje arhitekturna členitev 19. stoletja. Bertollijeva hiša (na Oražnovi ulici št. 24), ki ima zanimivo secesijsko ornamentiko.

Izven otoka velja poleg nove osnovne šole omeniti staro Ljudsko šolo iz leta 1906; v njej je Gorjupova galerija, imenovana po domačem slikarju Jožetu Gorjupu (1907–1932), v kateri je stalna razstava domačih in tujih umetniških del.

V kostanjeviškem gradu oz. nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki ga je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski, od leta 1974 deluje Galerija Božidar Jakac. V samostanu so bogate stalne slikarske zbirke. V prostorih nekdanje samostanske cerkve in lapidarija so občasne razstave, okolico nekdanjega samostana in tudi samo mesto pa bogatijo skulpture iz hrastovega lesa, ki že od leta 1961 nastajajo v mednarodnih simpozijih Forma viva. V okvir Galerije sodita tudi dislocirani enoti Lamutov likovni salon in Gorjupova galerija.

V sklopu Galerije je tudi cvičkova klet, ki si prizadeva predstaviti vinogradništvo in kletarstvo v preteklosti (z vinogradništvom so se ukvarjali že cistercijanski menihi in na tej tradiciji je bila leta 1928 ustanovljena Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki) in sedanjosti (možna je pokušina cvička vinarjev, ki delujejo v okviru Konzorcija cviček).

V neposredni bližini, na Slinovcah nad Kostanjevico, je poznobaročna romarska cerkev Matere božje dobrega sveta z dvema zvonikoma.

Pod cesto proti naselju Oštrc, 1,5 km iz Kostanjevice, je v zatrepni dolini kraška Kostanjeviška jama (tudi Studena jama, Jama nad izvirom Studene). Znana je šele od leta 1937, ko se je ob nalivu odprl vhod v 440 metrov dolgo podzemlje. Okrog 80 metrov dolg vhodni rov se spusti do jezerca in znova dvigne v lepo zasigano Kapniško dvorano. Do tod je jama osvetljena in dostopna turistom.

Severno od mesta se razprostira Krakovski gozd, ki je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji. V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od 1952 zavarovan sekundarni pragozd. Dobova drevesa so stara do 300 let in visoka do 40 metrov. Gozdni sestoj je evropsko pomembno ptičje območje.

Kostanjevica in okolica nudita vrsto drugih znamenitosti naravne in kulturne dediščine, katerih obisk je možno povezati z rekreacijo (peš in kolesarske poti, čolnarjenje po reki Krki, let z balonom idr.) in dobro gostinsko ponudbo (vinska cesta). Tu so tudi možnosti za ribolov in lov.

Prikaži na zemljevidu