Vodni rezervoar GorjanciJanez BožičGorjanci je bilo sprva ime za prebivalce hribovja med Slovenijo in Hrvaško, danes pa je to postalo ime hribovja, ki je Slovencem znano predvsem izpod peresa Janeza Trdine, neutrudnega... Več...
Izvir JelševnikTilka JamnikIzvir Jelševnik je edini kraj na svetu, kjer lahko v naravnem okolju proučujemo črnega močerila, podvrsto človeške ribice. Odkrit je bil približno 300 let za belo podvrsto, leta 1986, v... Več...
ŽeleznikiNina DrolČe se iz Škofje Loke peljete še 17 kilometrov proti severozahodu, boste po dvajsetih minutah vožnje skozi Selško dolino prišli do Železnikov. Mesto je z vseh strani obdano... Več...
BizeljskoTilka JamnikEn hribček bom kupil … poje Slomškova pesem in vabi na Bizeljsko, v vinorodno pokrajino, ki obsega valovito jugovzhodno pobočje Orlice in Kunšperške gore, približno med... Več...
Bukovniško jezeroTilka JamnikJezero se razprostira sredi gozda, 2 km severno nad vasjo Dobrovnik in v neposredni bližini zaselka Bukovnica. Omogoča taborjenje, kopanje, čolnarjenje in ribolov. V bližini je božjepotna kapela sv.... Več...
KlevevžMira GrahekIz Novega mesta se lahko napotimo na zanimiv izlet v romantično sotesko Radulje, kjer je pod razvalinami starodavnega gradu Klevevž skupek izjemnih naravnih znamenitosti, ki jih omenja že Janez... Več...
Trška goraMira GrahekZnamenita vinorodna Trška gora, privlačna izletniška točka, s katere so lepi razgledi na novomeško kotlino, šentjernejsko dolino, Gorjance ter vse tja do Brežic in... Več...
MetlikaTilka JamnikMesto ob državni meji, ki je sedež istoimenske občine, je gospodarsko, upravno in kulturno središče severovzhodnega dela Bela krajine. Jedro je na naravnem pomolu med dolino Obrha in nekdanjo... Več...
Puhov muzejTilka JamnikPuhova cimprača s spominsko sobo svetovno znanega izumitelja Janeza Puha stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah. Z etnološko dediščino,... Več...
Galerija Božidar JakacTilka JamnikZačetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila – na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja – v prostorih osnovne šole ustanovljena... Več...
Dvor
Napisal(a) Mira Grahek
Dvor leži na terasah levega brega reke Krke ob cesti Žužemberk–Novo mesto, od koder se tu odcepi cesta proti Kočevju. Krka teče tod v brzicah in slapiščih čez več slikovitih lehnjakovih pragov.
Krka je edina slovenska reka, v kateri se izloča lehnjak. Lehnjak nastaja v razmeroma plitvi vodi, iz katere se izloča raztopljeni apnenec, ki se nabira na rastlinah v rečni strugi. Ko rastline odmrejo, ostane luknjičava usedlina. Tako se oblikujejo lehnjakovi pragovi. Na Krki jih je 90, najslikovitejši so pri vasi Krka, v Žužemberku in na Dvoru, kjer so najvišji. V preteklosti so ob lehnjakovih pragovih gradili mline in žage in da bi voda odtekala stalno v isti višini, so pragove žagali. Zaradi propada večine mlinov in žag tega ne počnejo več, zato se pregrade vsako leto zvišajo za nekaj centimetrov.
Na Dvoru, ki se prvič omenja leta 1334, je danes tovarna gugalnikov (obrat Novolesa iz Straže) in ribogojnica plemenitih sladkovodnih rib. Večina od 345 prebivalcev je zaposlena v lesni industriji doma ali pa se vozijo v Sotesko, Stražo in Žužemberk, ukvarjajo pa se tudi z vinogradništvom.
Od 1796 do 1891 je na Dvoru delovala železarna, ki je bila v 19. stoletju eden največjih industrijskih obratov na Slovenskem. Ustanovili so jo knezi Auerspergi. Odločilno vlogo pri njenem razvoju je imel Ignac Plantz, ki je leta 1822 postal direktor. Klasično fužino je posodobil v železolivarno, v kateri so poleg izdelkov iz litega in kovanega železa za trgovino, industrijo, poljedelstvo, gradbeništvo, cestno in vodno gradnjo izdelovali tudi predmete umetniškega liva, ki so bili v prvi polovici 19. stoletja v Evropi velika moda. Okrasni in uporabni predmeti za hišno rabo (svečniki, krožniki, peči) in za opremo cerkev in pokopališč, pa tudi vodnjaki, balkonske in mostovne ograje se uvrščajo med prve primere industrijskega oblikovanja na Slovenskem. Leta 1891 je železolivarna zaradi prehude konkurence sodobnejših industrijskih obratov in predrage proizvodnje prenehala obratovati. Danes si je možno ogledati ostanke plavža, ki je tehniški spomenik prve kategorije, in posamezne proizvodne stavbe pri Dvoru, vodnjak ter nagrobni križ v Žužemberku. Izdelki pa so podrobneje predstavljeni v muzejski zbirki Marjana Marinca na Dvoru.
Cerkev svetega Jurija je bila porušena po drugi svetovni vojni.
',600,450,1,1); "Lehnjakovi pragovi (Foto: Ana Jamnik)")
',600,395,1,1); "Lehnjakovi pragovi (Foto: Mira Grahek)")
Prikaži na zemljevidu',396,600,1,1); "Ostanki plavža (Foto: Mira Grahek)")
',383,600,1,1); "Ostanki plavža (Foto: Mira Grahek)")