Domžale so prvi večji kraj iz Ljubljane proti Štajerski; so sedež občine, ki ima v svojem grbu na modri podlagi tri zlate žitne klase, med seboj prepletene v slamnikarsko kito. Slamnikarstvo je namreč prineslo tolikšen napredek, da domačini še sedaj radi povedo, kako so Domžale zrasle na slamnikih. Iz Zgornjih in Spodnjih Domžal z Goričico, Stoba in Štude je 1925 nastal trg Domžale. Leta 1952 pa so Domžale postale mesto. Kljub temu, da nimajo starega mestnega središča, so zanimive za obiskovalce, najbolj takrat, ko se odvija kakšna od številnih prireditev.

Mesto Domžale ima 11.000 prebivalcev, v vsej občini pa je ljudi skoraj trikrat toliko. S svojimi prvimi stavbami segajo tja v 12. stoletje. Toda v jami na Gorjuši blizu Domžal so našli okrog 15.000 let staro bivališče ledenodobnega lovca. Tudi najdbe v okolici sedanje občine Domžale dokazujejo poseljenost v predrimski dobi. Bogate arheološke izkopanine od Mengša, Grobelj in Ihana do rimske nekropole v Blagovici in na Trojanah, pa tudi druge izkopanine spominjajo na nepretrgano poselitev teh krajev od prazgodovine in rimske dobe do današnjih dni.

Skozi Domžale teče Kamniška Bistrica, tudi drugi vodotoki tod okoli pa so bili bogati z mlini in žagami. V drugi polovici 19. stoletja je mline na domžalskem spodrinila slamnikarska dejavnost. Prvi slamnikarji so bili v Ihanu. Dejavnost je vpeljal neki domačin, ko se je kot odsluženi vojak vrnil iz Firenc v Italiji, in že okrog leta 1790 je neki Tirolec začel ihanske slamnike prodajati tudi zunaj Kranjske. Iz Ihana se je ta hišna obrt razširila v sosednje vasi in nastale so številne slamnikarske obrtne delavnice. V letu 1857 sta nastali prvi manjši slamnikarski tovarni v Stobu in v Študi, nato se je slamnikarska industrija zelo hitro širila v Domžalah. Največji razmah je doseglo pred 1. svetovno vojno. V tem času je bilo kar 25 večjih in manjših slamnikarskih tovarn ter obrtnih podjetij; s slamnikarstvom se je ukvarjalo okrog 12.000 ljudi (nastajati je začelo delavstvo). Slamnikarstvo je začelo pojemati po 1. svetovni vojni, tovarne in obrtne delavnice so se sproti preusmerjale v nove industrijske ter obrtne dejavnosti, vendar se je precej prebivalstva zaradi pomanjkanja zaslužka izselilo.

Za Domžale je pomemben prihod železnice; takrat se je razmahnil razvoj kemične, papirne, usnjarske, tekstilne in drugih industrij, žal pa se v zadnjem času precej tovarn zapira. Že v prejšnjem stoletju so bili Domžalčani znani kot spretni obrtniki in še dandanes malo gospodarstvo daje kruh mnogim.

Domžale in okolica nudijo številne kulturne prireditve. V Kulturnem domu Franca Bernika (secesijska stavba iz leta 1910 je zgrajena po načrtih tesarskega mojstra Ravnikarja) so razstavljena tudi dela domačina kiparja Franca Ahčina, v Likovnem razstavišču pa so občasne slikarske razstave. V Grobljah se vsako leto dogaja mednarodni festival komorne glasbe, Poletni kulturni festival Studenec nudi gledališke, glasbene in druge prireditve, v začetku junija je v Dobu srečanje gorenjskih komedijantov, na začetku šolskega leta sta etno rock festival (KD Kontrabant) in Sejmarjenje (Radio Hit), ki oživljata ljudsko izročilo.

Domžale z okolico nudijo tudi številne možnosti za šport in rekreacijo: ob Kamniški Bistrici se razprostira Športni park Domžale, nato rekreacijski center Šumberk, gozdna učna, kolesarske in pešpoti; tudi v okoliških vaseh so različna športna igrišča. Med športnimi prireditvami je najbolj odmevna Slovenian Junior Open, mladinsko teniško odprto prvenstvo Slovenije.

Zanimiva je tudi okolica Domžal, predvsem cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, kjer so dobro ohranjene freske baročnega slikarja Franca Jelovška (iz let 1759 in 1761); nad oltarjem sv. Notburge je upodobil tudi slamnik in snop slame za pletenje kit. Za obisk so zanimivi tudi vas Sveta Trojica s cerkvico, gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini, grad Krumperk in jame v okolici Gorjuše.

Prikaži na zemljevidu