V vasi na pobočju Blegoša se je rodil Anton Ažbe, slovenski slikar in likovni pedagog, ena prvih resnično svetovljanskih osebnosti v sodobni slovenski likovni umetnosti. Domačijo je Ivan Prijatelj imenoval »pravi dom poljanskih kmečkih baronov«. Hiša izvira iz konca 17. stoletja in je bila večkrat prezidana. Zdaj so jo za potrebe kmečkega turizma povsem prenovili, spominska soba pa je ohranila podobo iz časa slikarjevega življenja.

Dolenčice (650 m, 64 prebivalcev) so položene visoko na strmo pobočje Blegoša, tik pod vasjo Javorje. Vse naokrog so griči in gozdovi, zeleni travniki in njive. Pogled odkriva zmeraj nove in zmeraj lepše podobe majhnih vasic po pobočjih in v tesnih dolinah, v daljavi pa spet hribi, pokriti z neskončnimi gozdovi. Dolenčice so star kraj, omenjen že leta 1291. V vasi je majhna poznobaročna cerkvica sv. Tilna.

Najvišje v bregu stoji Ažbetova rojstna hiša, pred njo pa spomenik Antonu Ažbetu. Hiša – pripadala je družini bogatega kmeta – je bila velikokrat prezidana, gradnja je verjetno še precej starejša, kot je kazal monogram na hišnem portalu iz konca 17. stoletja. Gradbeni elementi in kosi starega pohištva (lesen strop, kolovrat, krušna peč, poslikana skrinja in drugi) so vključeni v sodobno obnovljeno hišo, ki je namenjena kmečkemu turizmu in različnim kulturnim prireditvam. Po vsej hiši so reprodukcije Ažbetovih del. V pritličju je spominska soba; razstavljeno gradivo predstavi življenjsko in umetniško pot Antona Ažbeta. Tu je tudi več osnutkov za njegov doprsni kip, delo kiparja Mirsada Begiæa.

Anton Ažbe je bil rojen 30. maja 1862. Bil je fizično prešibek za kmečko delo, zato so ga poslali v uk za trgovca. Toda zanimati se je začel za slikarstvo in pri slikarju Janezu Wolfu dobil nekaj osnov. Nato je študiral na Dunaju in v Münchnu, kjer je spomladi leta 1891 odprl zasebno slikarsko šolo, ki je kmalu postala znamenita Ažbetova šola. Obiskovalo jo je do sto študentov iz cele Evrope in tudi Amerike. Iz te šole izhajajo najboljši slovenski impresionisti. Sam pa je ostal realist, kar se lepo odraža v nekaterih njegovih delih (Zamorka, Pevska vaja, V haremu, Bavarec). Pokopan je v Münchnu.

V bližnji vasi Dolenje Žetinje, kjer je vredna pozornosti sodobno zgrajena kapelica, živita in ustvarjata dva umetnika samouka: Peter Jovanovič in Jože Tavčar, ki prijazno sprejmeta obiskovalce in jih povabita v svojo delavnico.

Po teh hribih so živeli nešteti domači samouki mojstri, ki so dobra tri stoletja ob domačih kmečkih delih opravljali še slikarska in podobarska naročila. Slikali so hišne patrone in sv. Florijane po stenah domačij, izdelovali svetniške podobe na steklo in panjske končnice, rezljali lesene kipce za znamenja in kapelice. Zato ni čudno, da je ta pokrajina dala Slovencem celo vrsto umetnikov, od srednjeveških freskantov z mojstrom Jernejem iz Loke pa vse do stare družine umetnikov Šubicev iz Poljan (najslavnejša med njimi sta brata Janez in Jurij Šubic). Iz zgornjega konca Poljanske doline so izšli iz starega rodu podeželskih rezbarjev kiparji Zajci, na drugi strani za Blegošem, nad Selško dolino pa se je rodil Ivan Grohar.

Iz vasi Javorje vodi pot (3 ure) na Blegoš (1562 m), na katerem je predvsem v mesecu maju flora prava paša za oči. Na Blegošu živi 700 različnih vrst metuljev in menda so odkrili tudi dve doslej neznani vrsti pajka. Kočo na Blegošu oskrbuje PD Škofja Loka in je stalno odprta od 1. junija do 30. septembra.

Prikaži na zemljevidu