Kraj najbrž poznate iz Levstikovega dela z naslovom Popotovanje od Litije do Čateža. Leži na pobočju gričev, 9 km iz Trebnjega. Okolica Čateža je izredno lepa in slikovita; v gričevnatem svetu s širokimi razgledi so polja s travniki, senožeti in gozdovi, vasice, cerkvice, kozolci ter druge zanimivosti naravne in kulturne dediščine.

Ne zamenjujte tega Čateža s Čatežem ob Savi, pri Brežicah, kjer so Terme Čatež. Čatež v občini Trebnje – poleg znamenite Levstikove – vključuje več pohodnih in kolesarskih poti: Evropska pešpot E7, romarska pot Vesela gora–Zaplaz in vinogradniške poti. Te potekajo tudi čez razgledne točke: Bajturn – Zaplaški hrib, ki je s 609 m najvišja točka občine Trebnje, Zaplaz (543 m) in Trebanjski vrh (412 m). Po Levstikovi poti je vsako leto na martinovo soboto organiziran pohod v spomin na popotovanje, ki ga je opisal slovenski pisatelj Fran Levstik (1831–1887) v potopisno-programskem spisu (1858). Delo je pomembno predvsem zaradi slovenskega programa, ki ga je Levstik vpletel v opisovanje popotovanja med Litijo in Čatežem, toda tudi npr. opis Čateža in njegove župnijske cerkve je zanimiv.

Pohod je vsako leto dobro obiskan in domačini se na ta dogodek dolgo časa pripravljajo. Za ta pohod »živita« cela vas in oklica. Pohodniki se vračajo večkrat, ker so navdušeni tudi nad gostoljubnostjo domačinov.

Župnijska cerkev nadangela Mihaela na Čatežu je bila prvič omenjena leta 1526. To je bila nižja in manjša cerkev brez stranskih kapel; leta 1845 je bila prezidana v cerkev, kakšna je danes. V cerkvenih knjigah se je takrat Čatež imenoval Čatež pri Thurnu, po znani graščini blizu Gabrovke, ki je bila ob koncu 2. svetovne vojne porušena. Leta 1857 je župnik preuredil in povišal zvonik župnijske cerkve, ob 150-letnici, leta 1995, pa so župljani obnovili zunanjost cerkve. Glavni oltar nadangela Mihaela je iz leta 1907. Prezbiterij z oltarjem in krstnim kamnom je preurejen po načrtih arhitekta Antona Bitenca. Stranska oltarja sta starejša ter predstavljata Žalostno Mater božjo na levi in Povišanje svetega Križa na desni strani. Križev pot je naslikal slikar Kuštan iz Novega mesta, orgle na koru so iz leta 1974.

Čatež in okolica sta bogata z naravno in kulturno dediščino: na Goljeku so našli neolitsko sekiro (danes jo hrani Pokrajinski muzej Maribor), v Zagorici pri Čatežu pa so v letih 1902–1911 odkopali kar 29 rimskih grobov (najdbe hranijo Narodni muzej v Ljubljani in muzeji v ZDA). Na Čatežu so vredne ogleda Klemenova kašča (Čatež št. 3) iz 2. polovice 19. stoletja in ob njej stara lipa ter Španova dera (Čatež št. 5) za sušenja žita, na Razborah vaška sušilnica za sadje iz leta 1939, na Sejenicah pa skupina starih zidanic, kjer so ohranjene tudi velike preše na kamen. Starih častitljivih lip je več: poleg že omenjene Klemenove lipe tudi lipa pri pokopališču, lipa v Razborah, na Zaplazu in v Rojah pri Čatežu. Na 2. svetovno vojno hranijo spomin grobnica in spomeniki žrtvam 2. svetovne vojne, spomenik talcem (1966) in spomenik žrtvam komunizma (1996).

Na Čatežu sta tudi Center obšolskih dejavnosti – dom Čebelica in novo zgrajeni Dom vinogradnikov. V kraju in njegovi okolici je dobra gostinska ponudba, več športnih objektov, možnost jahanja, v gozdovih so možnosti za lov in gobarstvo.

Na Zaplazu nad Čatežem je romarska cerkev svete Marije vnebovzete, ki je bila v letih 1906–1926 pozidana na mestu kapele iz 19. stoletja. Na Trebanjskem vrhu je podružnična cerkev svetega Jerneja iz leta 1526, barokizirana v 1. polovici 18. stoletja. Na Mali Loki je grad iz začetka 17. stoletja, ki je bil prenovljen po 1. svetovni vojni.

Prikaži na zemljevidu