To sta le dva kraja na krožni Baragovi pohodni poti, ki se sicer začne in zaključi v Trebnjem. V Mali vasi se je rodil, v Dobrniču pa je bil krščen Friderik Irenej Baraga, slovenski škof med severnoameriškimi Indijanci, ki so ga imenovali tudi Duh Velikih jezer, Črna suknja ali Duhovnik s krpljami, kot se poučimo v Baragovi spominski sobi v Mali vasi.

Če ljubiš Boga, ljubiš svojega bližnjega. Ne ostani pa pri lepih mislih; tvoja usmiljena ljubezen mora biti delavna. Koliko žalostnih potrebuje tvojih tolažilnih besed; koliko nesrečnih je potrebnih tvoje pomoči. (Baragov odnos do vere in misijonskega delovanja)

Krožna Baragova pohodna pot poteka po severnem obrobju Suhe krajine, in sicer takole: Trebnje, Belšinja vas, Grič, Luža, Mala vas, Knežja vas, Dobrnič, preko Grmade in Vrhtrebnjega, zaključi pa se v Trebnjem. Dolga je 18 km; primerna je tako za pohodnike (skupaj z ogledi traja 5–6 ur) kot za (gorske) kolesarje, seveda pa je vse te kraje mogoče obiskati tudi z avtom.

Friderik Irenej Baraga (1797–1868) je bil katoliški misijonar in škof, popotnik in raziskovalec, začetnik književnosti Indijancev Otava in Očipve ter etnolog. Najprej je študiral pravo na Dunaju, nato teologijo v Ljubljani. Kot kaplan je služboval v Šmartinu pri Kranju in v Metliki. Leta 1839 je odšel v ZDA in misijonaril med Indijanci. Bil je posvečen v škofa, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Saulte Ste. Marie, nato Marquette (Michigan, ZDA), kjer je umrl in je tudi pokopan. Baraga je napisal več nabožnih knjig (prvo z naslovom Dušna paša), v nemščini knjigo o severnoameriških Indijancih, slovnico in slovar očipvejskega jezika in druge.

Od nekdanje vasice Mala vas, ki je bila prvič omenjena leta 1471, je ostal do današnjih dni pravzaprav le gradič, ki stoji v Knežji vasi, na ozemlju Lahove domačije. Gradič je bil postavljen najbrž sredi 16. stoletja in konec 18. stoletja je bil last družine Jenčič. Hčer edinko Katarino je poročil podjetni vdovec Janez Baraga. V tem zakonu se je 29. junija 1797 rodil Friderik. V lepo obnovljeni Baragovi rojstni hiši, ki ni nič grajska, pač pa prej premožna dolenjska kmečka hiša, sta njegova rojstna soba, opremljena najbrž s prvotnim pohištvom, in spominska soba, kjer so razstavljeni predmeti, zemljevidi in slike, ki predstavljajo predvsem njegovo misijonsko življenje med Indijanci v Ameriki.

Dobrnič (242 m, 75 prebivalcev) je naselje ob cesti Žužemberk–Trebnje. Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe iz železne in rimske dobe. Naselje je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1136, župnijska cerkev svetega Jurija pa leta 1296. V sedanji baročni cerkvi, ki so jo začeli graditi leta 1777, sta bila krščena nekdanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in misijonski škof med ameriškimi Indijanci Friderik Irenej Baraga. V njej sta dva spomina na škofa Barago: pri glavnem oltarju je Baragov doprsni kip v marmorju, pod korom pa stoji star krstni kamen, kjer je bil Baraga krščen, star komaj en dan.

Škof Baraga je po odhodu v Ameriko dvakrat obiskal domovino in rojstno župnijo. Med prvim obiskom v začetku aprila 1837 se je pri krstnem kamnu v dobrniški cerkvi menda na kolenih celo uro zahvaljeval za milost svetega krsta. Med drugim obiskom konec januarja 1854 pa je maševal v Dobrniču in tedaj obiskal tudi svojo rojstno hišo v Mali vasi. V rojstni sobi »se je ob spominih na svojo mladost od nežnosti razjokal«, kot je zapisano na informacijski tabli pred njegovo hišo.

V Dobrniču je med 2. svetovno vojno od 16. do 18. oktobra 1943 potekal 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, o čemer priča razstava v spominski sobi v Kulturnem domu.

Dobrnič in njegovo okolico odlikujejo pestra in razgibana krajina, ohranjeni primerki tradicionalne podeželske arhitekture in pletarske domače obrti ter številne naravne in kulturne znamenitosti. Dobrniška kotlina z dobrniškim poljem kraškega značaja je izrazito kmečko območje, prevladuje živinoreja, prisojne lege Šmavra in Lisca pa so posejane z vinogradi.

Prek Dobrniča poteka tudi Pot Mare Rupene, odcep evropske poti E7 od Toplic do Žužemberka; dolga je približno 20 km in zahteva 5 ur zložne hoje. Popotniku nudi razgled na razgibano dolenjsko pokrajino ter njeno naravno in kulturno dediščino.

Prikaži na zemljevidu