Kot se abeceda začne z A, se slovenska obala začne z Ankaranom. Njegov najbolj skrajni konec se imenuje Debeli rtič, od tam naprej pa si potem sledi tako ob obali kot na okoliških gričih vrsta slikovitih zanimivosti, kakršnih ni najti nikjer drugje. Na drugem skrajnem koncu se nahaja novo naselje s pomenljivim imenom Sončni park.

Nekje na sredini, med obema skrajnima koncema, leži samo mestece Ankaran. Ugnezdilo se je v nekakšno naravno korito med griči, kjer je našlo dobro zavetje pred burjo. Gotovo je prav to dejstvo prispevalo k temu, da je tukajšnja, že sicer sončna mediteranska klima, še posebno mila. Zaradi nje tu bujno uspeva značilno mediteransko rastlinje: ciprese, oljke, trta, fige, kakiji, oleandri, celo palme niso redkost. Posebnost Ankarana so vrtnice. Če jih hočete videti v njihovih stoterih sortah, se podajte v tako imenovani rozarij (vrtnični nasad), ki se nahaja v parku bolnišnice Valdoltra. V aprilu in maju se balkoni, ki so po ograjah obraščeni s cvetočo glicinijo, odenejo v modro barvo. Pravzor jim je jugozahodni balkon nekdanjega benediktinskega samostana, zdaj atraktivno in funkcionalno preoblikovanega v hotel Convent.

Čeprav je bil kraj zaradi svoje naravne privlačnosti naseljen že v rimskih časih (znano je celo njegovo takratno ime – Ultra), pa je omenjeni samostan vendarle najstarejša zgradba v Ankaranu in je očitno pomenil točko, okoli katere se je kasneje osnovalo naselje. Posvečen je svetemu Nikolaju, zgrajen pa je bil že v 12. stoletju. Deloval je do leta 1641, ko je strahotna kuga močno zmanjšala prebivalstvo. Pod cvetočim balkonom boste lahko videli kamnit sarkofag, ki spominja na tiste čase. Ne pozabite si ogledati v kamen vklesanih enakostraničnih križev.

Ko je bilo precej kasneje ugotovljeno, da ima ankaransko podnebje zelo ugodne učinke ne le na rastlinstvo, temveč tudi na ljudi, so v Valdoltri (Val d'Oltra pomeni Dolina preko) zgradili bolnišnico za tuberkulozne bolnike. Danes je v tem kompleksu več stavb, ki skupaj tvorijo eno vodilnih ortopedskih ustanov v Sloveniji. Menda je zaradi lepote kraja in zdravilnih vplivov okolja okrevanje po operacijah občutno krajše.

Pa Valdoltra sploh ni edino zdravilišče. Na Debelem rtiču se namreč nahaja mladinsko okrevališče z istim imenom, ki je bilo zgrajeno večinoma iz sredstev jugoslovanskega in italijanskega Rdečega križa. Notranji in zunanji bazeni ter počitniške hiše za otroke so umeščeni dobesedno sredi parka, tudi uradno razglašenega za naravni spomenik. Park je zaščiten zaradi izjemno ohranjene narave: za slovensko obalo značilne prepadne stene flišnega klifa ter bogatega življenja na kopnem in v morju. V parku pa boste lahko odkrili veliko botaničnih posebnosti.

Povsod, ne samo na Debelem rtiču, so strnjena naselja obdana s kvalitetnimi kmetijskimi površinami (nasadi oljk, trte in zelenjave), ki so idealne za sprehode in rekreacijo. Ne smemo pozabiti Resslovega gaja. Ta gozdič, v katerem so predstavljene značilne drevesne, grmovne in zeliščne vrste hrastovega gozda, je posvečen Josefu Resslu, slovitemu izumitelju ladijskega vijaka. Očitno je bil tudi pionir med ekološko ozaveščenimi varstveniki, saj je ogromno hrastov posadil sam, z lastnimi rokami. Do njegovega gaja se je najbolje odpraviti peš. Vzpenjati se začnete pri kamnitih stopnicah Vile Andor, na vrhu pa sledite najprej Vinogradniški cesti – in kasneje svojim očem. Nad nasadi sivozelenih oljk boste zagledali sveže zelene obrise hrastovih dreves. Plačilo za vaš trud je čudovit razgled: z določenih točk se vam ta odpira na celotni Koprski zaliv.

Da pa ne boste morja samo gledali, se morate spustiti spet do obale. Najbolj znan dostop do morja je kar skozi kamp Adria-Ankaran. Ta slovi kot največji ter tudi najbolje opremljen in urejen slovenski kamp. Leži v obširnem in senčnatem gozdu iz borovcev, ceder in cipres. Plavati je mogoče ne le v morju, temveč tudi v bazenu tik ob njem ali v pokritem ogrevanem bazenu par korakov dlje. Ankaranska peščena plaža je dolga skoraj kilometer in pomeni raj za otroško igro. Komur ne zadostuje zidanje gradov iz peska, si bo iz široke ponudbe športnih aktivnosti zlahka našel kakšno sebi ustrezno. Na voljo so jadranje, surfanje, veslanje, vožnja po orjaškem toboganu, telovadba na trampolinu ... pa tudi dejavnost, kakršne ni nikjer drugje kot v Ankaranu: iskanje zakladov med školjkami na školjčišču.

Školjčišče ali »školjčje pokopališče« je pravzaprav naravno odlagališče, kjer morje odvrže in kopiči prazne lupine stoterih različnih vrst polžev, rakcev, školjk in drugih morskih prebivalcev. S tem je ta predel obale spremenilo v orjaški muzej ali naravni laboratorij, kjer si lahko otroci in njihovi starši v živo ogledajo nastajanje apnenčastih skal in se čudijo bogastvu izvirnih oblik in vzorcev. Ni čudno, da se je za zaščito te pomembne naravne dediščine zavzel celo sam predsednik države.

Turistično podjetni Ankarančani vsako leto v avgustu pripravijo poseben dogodek – srednjeveško tržnico. Na njej so v značilne narodne noše ali po starinski modi oblečeni vsi: glasbeniki, plesalci in drugi nastopajoči ter prodajalci kakovostnih izdelkov domače obrti. Trgovanje in prireditev se zlijeta v eno. Zazveni ubrana primorska pesem, zasliši se žlahtna narečna govorica. Čas obstane – vsaj za tisti dan.

Prikaži na zemljevidu