Ajdovščina je gospodarsko in kulturno središče Vipavske doline. Leži ob potoku Hubelj, ki je nekdaj predstavljal mejo med Primorsko in Kranjsko, in pod strmim robom Trnovskega gozda, s katerega pozimi in zgodaj spomladi piha burja. Že enodnevni ogled Ajdovščine razkrije več tisoč let njene zgodovine.

Ime Ajdovščina izvira iz besede ajd – pogan, kar je bilo nekdaj ime za človeka, ki ni bil kristjan. Torej je bilo na mestu današnje Ajdovščina naselje že pred razmahom krščanstva na tem področju.

Res so na vzpetini Gradišče severno od Ajdovščine našli ostanke utrjenega naselja iz železne dobe iz 1. tisočletja pr. n št. Na območju današnjega mesta pa je bila poznorimska postojanka Castrum ad Frigidum (Utrdba ob Hublju). Pomembna je bila predvsem v 3. in 4. stoletju n. št., ko je bila poveljniško mesto v obrambni črti Rimskega imperija pred Germani.

Del obzidja iz rimskih časov je še danes ohranjen; ob njem poteka obhodna pot. Ohranjenih je tudi nekaj obrambnih stolpov. V muzeju so na ogled arheološke izkopanine, fosili idr. Med drugim zvemo, da je bila leta 394 n. št. nekje med Vrhpoljem in Zemonom bitka med Teodozijem in Evgenijem, rivalskima cesarjema rimskega zahoda in vzhoda. Zmagal je Teodozij, ki mu je menda izdatno pomagala močna burja, in rimska država je dokončno razpadla na vzhodno in zahodno cesarstvo.

Srednjeveška Ajdovščina se je razvila znotraj nekdanjega rimskega obzidja; do danes je ohranila ozke zavite ulice. Sčasoma se ji je priključilo več zaselkov, med njimi Šturje na levem bregu potoka Hubelj. Ob potoku Hubelj so v drugi polovici 16. stoletja zgradili plavže in fužine, ki so prenovljene delovale vse do začetka 20. stoletja. Sicer pa se je Ajdovščina širila bolj v smeri proti Novi Gorici, po letu 1945 pa je na jugu zrasel industrijski del (predilnica, Mlinotest, Fructal idr.) Slovenski narodnoosvobodilni svet je v Ajdovščini 5. maja 1945 imenoval prvo slovensko vlado (Trg prve slovenske vlade).

V Ajdovščini se je rodil Veno Pilon (1896–1970), slikar, grafik in fotograf. V Pilonovi galeriji (ki je v vzorno obnovljeni domačiji, nekdanja stanovanjski hiši in pekarni) spoznamo njegovo življenje in prijatelje (med njimi rojaka pisatelja dr. Danila Lokarja). V galeriji so razstavljena predvsem Pilonova dela, v pritličju pa so na ogled občasne razstave.

V Ajdovščini je bil rojen tudi baročni slikar Anton Cebej (1722–1774), čigar freske so v cerkvi sv. Janeza Krstnika v starem mestnem jedru. Priporočamo tudi ogled fresk Toneta Kralja v cerkvi sv. Jurija v Šturjah. Ljubitelji umetnosti naj obiščejo tudi Lično hišo, kjer so občasne razstave, sicer pa dogajajo ustvarjalne delavnice in prireditve.

Ob potoku Hubelj pot vodi vse do izvira (pribl. 2 km), ki je eden najimenitnejših kraških izvirov.
Na robu Trnovskega gozda je naravno okno Otlica (2 uri hoda).
Ob cesti iz Ajdovščine proti Novi Gorici je po 2 km odcep do naselja Vipavski Križ.

Prikaži na zemljevidu