|
|
|
Jugo-zahodna Slovenija - Vsi Občine, ki so zajete v regiji: Občine
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Portorož je največje in najpomembnejše obmorsko letovišče v Sloveniji. Zaradi zatišne lege v Piranskem zalivu, sredozemskega podnebja, tople morske vode, bujnega rastlinstva in obsežnih peščenih plaž že dolgo privablja turiste. |
|
Več ...
|
|
|
Vode
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Naš najlepši dvostranski drevored pinij ob glavni cesti Koper–Sečovlje nas pripelje do odcepa v star istrski solinarski kraj Strunjan. Strunjansko območje je eno najmikavnejših v Sloveniji. Polno je naravnih in kulturnih znamenitosti, zato je velik del tega območja zaščiten. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Med tremi dragulji starih sredozemskih mest na slovenski obali izstopa Piran, ki leži na slikovitem polotoku med Piranskim in Strunjanskim zalivom. Staro pristaniško mesto, ki je pravzaprav en sam velik muzej na prostem, saj ima ohranjeno srednjeveško zasnovo z zanimivo arhitekturo in bogato kulturno dediščino, je v celoti zavarovano kot kulturnozgodovinski spomenik. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Izola, najmanjše izmed treh obalnih mest, ki leži na majhnem apnenčastem polotoku med Koprom in Piranom, je bila vedno tesno povezana z morjem. Kraj, na katerem leži staro mestno jedro, je bil nekdaj otok, ki pa so ga že v 18. stoletju povezali s kopnim. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Patricija Peršolja
|
|
Šmartno je vas, 15 km oddaljena od Nove Gorice, in se nahaja v geografskem središču Goriških Brd. Leži na griču, obdana z obzidjem in utrjena s sedmimi obrambnimi stolpi. Kraj je dobil ime po mogočni, od daleč vidni baročni cerkvi svetega Martina, katere zvonik je nekdanji trdnjavski stolp iz 14. stoletja. Cerkev je poznana tudi po znamenitih freskah Toneta Kralja. Specifična vloga utrdbenega obzidja je pogojevala tudi arhitekturo. Ta se z nizi tesno sklenjenih ulic in z dvema trgoma ob obeh glavnih vhodih približuje mestni zasnovi. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Prem je čudovito lepa gručasta središčna vas v severo-vzhodnem delu Brkinov, nekaj kilometrov pred Ilirsko Bistrico. Zagledamo jo že od daleč, saj stoji na 486 metrov visokem griču. Jedro naselja je stisnjeno med starodavnim gradom na eni in cerkvijo svete Helene na drugi strani slemena nad strmim pobočjem reke Reke, ki se kmalu izgubi v znamenite Škocjanske jame. Od cerkve in gradu se ponuja razkošen razgled na bližnje in daljne zaselke te očarljive kraške pokrajine. Vas ima vse značilnosti brkinske arhitekture in je zaradi arhitekturnih, umetnostnozgodovinskih in etnoloških posebnosti zavarovana kot kulturni spomenik. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Jana Kolarič
|
Kot se abeceda začne z A, se slovenska obala začne z Ankaranom. Njegov najbolj skrajni konec se imenuje Debeli rtič, od tam naprej pa si potem sledi tako ob obali kot na okoliških gričih vrsta slikovitih zanimivosti, kakršnih ni najti nikjer drugje. Na drugem skrajnem koncu se nahaja novo naselje s pomenljivim imenom Sončni park. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Slovenska Istra je zelo razgibana pokrajina. Razprostira se od Kraškega roba na vzhodu do obale in morja na zahodu ter Dragonje na jugu. Razgibanih je tudi 47 km slovenske obale, ki idealno združuje turistične kraje ob morju z vasicami v zaledju. Tem starim, zanimivim vasem na Šavrinskem gričevju dajejo poseben čar naravne in kulturne znamenitosti, pestra kulinarična ponudba, vrhunska vina (malvazija in refošk) ter prijazni domačini. Do istrskih vasi se lahko odpravimo z avtomobilom, kolesom, konjem, ki jih ponujajo tamkajšnji jahalni klubi, ali kar peš in si jih ogledamo posamič ali pa se odločimo za daljši krožni izlet po označenih poteh. Ena takih slikovitih kamnitih vasi, ki je tudi kulturni spomenik, je Padna (215 m, 147 prebivalcev). |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
»Mesto naravoslovne in tehniške kulture« (325 m, okrog 7.000 prebivalcev) leži v globoki kotlini, na sotočju reke Idrijce in hudourniške Nikove, ki jo obkrožajo do 900 metrov visoke vzpetine. Razvilo se je v kotlini med gozdovi, kjer so leta 1490 odkrili bogato nahajališče živega srebra. Nastal je rudnik, ki je med drugim pritegnil znamenite naravoslovce. Idrija je doživela vsesplošen razvoj; do 1. svetovne vojne je bila eno najpomembnejših slovenskih kulturnih žarišč. Idrija in okoliški kraji so poznani tudi po čipkah, žlikrofih in številnih naravnih, kulturnozgodovinskih in tehniških znamenitostih. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Sodobno urejena Nova Gorica (92 m, 14.638 prebivalcev) je eno najmlajših slovenskih mest, ustanovljena leta 1947, ko je z določitvijo meje med Italijo in Jugoslavijo Gorica ostala na italijanskem ozemlju, spodnja Soška dolina, Goriška Brda in spodnja Vipavska dolina na jugoslovanski strani meje pa brez naravnega središča. Zaradi ugodne prometne lege se je Nova Gorica hitro razvila v regionalno gospodarsko, kulturno, izobraževalno, upravno in prometno središče. Ker je zasnovana kot park z velikimi nasadi vrtnic, redkih dreves in grmovnic med stanovanjskimi bloki, ji pravijo tudi »mesto cvetja«. Vrtnice so tudi v občinskem grbu. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 11 - 20 od 26 |
|
|
|