|
|
|
Jugo-vzhodna Slovenija - Vsi Občine, ki so zajete v regiji: Občine
|
|
Gradovi
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
V rajskem kraju, kot pravi Janez Trdina v eni od svojih zgodb, na razglednem pobočju v Hrastju pod Gorjanci, jugozahodno od Šentjerneja stoji grad Gracajev turn. Domačini ga imenujejo tudi Tolsti vrh, kar naj bi ponazarjalo rodovitnost okolice. Uradno se imenuje po Grazerjih, plemenitaški družini iz belokranjskega Gradca, ki je sezidala skromen, neutrjen stolpast dvor, ki se prvič omenja že leta 1311. |
|
Več ...
|
|
|
Gradovi
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na položni vzpetini v severnem pobočju Gorjancev, na robu naselja Cerov Log, jugozahodno od Šentjerneja, stoji graščina Prežek, od katere sta danes ohranjeni le lupina in streha. Prežek ima poseben pomen predvsem v naši kulturni zgodovini, saj je bil nekaj časa last Andreja Smoleta, najožjega prijatelja pesnika Franceta Prešerna. Ko je nekaj desetletij kasneje pripovednik Janez Trdina, samotnik in popotnik pod Gorjanci, iskal njune sledi, je v svojih spisih zabeležil marsikaj zbadljivega o njunih srečanjih. |
|
Več ...
|
|
|
Vode
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Izvir Minutnik ali po domače Prenehavnik v dolini Pendirjevke je ena izmed znamenitosti Gorjancev. Sodi med presihajoče studence, ki so velika redkost po vsem svetu, in je zavarovan kot naravni spomenik. Izvira v pobočju strme grape na levem bregu Pendirjevke. |
|
Več ...
|
|
|
Vode
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Iz Novega mesta se lahko napotimo na zanimiv izlet v romantično sotesko Radulje, kjer je pod razvalinami starodavnega gradu Klevevž skupek izjemnih naravnih znamenitosti, ki jih omenja že Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. |
|
Več ...
|
|
|
Vode
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Nekaj kilometrov iz Brežic v smeri proti Bizeljskemu, jugovzhodno od Dobrave se razprostirajo Jovsi (tudi Jousi), ki sodijo med največja strnjena območja mokrotnih in poplavnih travnikov v Sloveniji. Dobrava pa je nižinski gozd, eden od dveh večjih ohranjenih sestojev poplavnega gozda v Sloveniji. Jovsi in Dobrava naj bi zaradi svoje izjemnosti postali del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000, ki se postopoma razvija v vseh državah Evropske unije. Vanj so vključena vsa območja, ki so pomembna za ohranjanje ogroženih vrst rastlin in živali ter njihovih življenjskih okolij. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Novo mesto, eno najstarejših in najznamenitejših slovenskih mest, je kot osrednje upravno, kulturno, cerkveno, izobraževalno in poslovno središče metropola Dolenjske, razgibane, valovite pokrajine, skozi katero se vije zelena lepotica Krka. Majhnemu naselju s slikovito lego v okljuku reke Krke je 7. aprila 1365 avstrijski vojvoda Rudolf IV. Habsburški podelil mestne pravice in mesto po sebi poimenoval Rudolfswerth, čeprav se je od vsega začetka uporabljajo tudi ime Novo mesto. Mesto pa takrat ni bilo ustanovljeno iz nič, saj lahko najdemo sledove naselitve ljudi na tem območju že daleč nazaj – v 10. stoletju pr. n. št. O vsem tem pričajo izredno bogata prazgodovinska in rimska odkritja. Novo mesto sodi med najbogatejša, evropsko pomembna arheološka najdišča v Sloveniji in se ponaša tudi z nazivom »mesto situl«. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Naselje (162 m, 6.856 prebivalcev) na tektonski prelomnici pod Gorjanci, v neposredni bližini sotočja Save in Krke, je upravno, gospodarsko in kulturno središče Brežiške ravnine. Brežice se danes razraščajo med jedrom ob gradu in 2 km oddaljeno železniško progo ter ob cestah proti Bizeljskemu in Dobovi. Imajo nekaj industrije (pohištvo, tekstil, obrat kovinske industrije), razvite so trgovina na debelo (vino), proizvodne in storitvene obrti. Osrednji kulturni spomenik je renesančni grad, v katerem je Posavski muzej. Tudi okolica Brežic nudi več kulturnih in naravnih znamenitosti. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Rašica, rojstna vas Primoža Trubarja (1508–1586), očeta prve slovenske knjige in začetnika slovenskega jezika in narodne zavesti, je prijazna vasica ob cesti Ljubljana–Kočevje, takoj pod Turjakom oziroma Velikimi Laščami. Hiše so raztresene po griču okoli cerkvice sv. Jerneja. Pod vasico teče istoimenska ponikalnica, zaradi nje je bila Rašica mlinarska vas. Desno in levo od rečice se je izoblikovala romantična dolina, ki sega na eni strani v podnožje bloških hribov, na drugi pa v Dobrepolje. |
|
Več ...
|
|
|
Cerkve
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Mnogi radi obiščejo kartuzijo Pleterje, saj še danes predstavlja oazo miru in tišine, ki človeka poživlja. Kartuzija Pleterje, ki jo je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II., je najmlajša in edina še živa skupnost kartuzijanov v Sloveniji. Leži ob vznožju Gorjancev, na severu pa jo obdaja Pleterski hrib (282 m), ki je porasel z vinogradi. Pleterje je 2 km oddaljeno od Šentjerneja, od koder skozi vas Šmarje vodi pot do kartuzije. Mogočno 3 metre visoko in 2300 metrov dolgo obzidje loči samostanski kompleks od zunanjega sveta. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Jože Zupan
|
Šentrupert je častitljiv kraj v Mirnski dolini; omenja se že 1044. leta, ko je Ema Krška, lastnica škrljevskega gradu, to posestvo podarila šentruperski cerkvi, sama pa šla v samostan Krka na Koroškem, ki ga je pred tem zgradila, naslednje leto pa tam že umrla. Ema Krška je začetnica slovenske državnosti in prva svetnica slovenskega rodu – čeprav je bila 1938. leta proglašena kot avstrijska svetnica. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 41 - 50 od 53 |
|
|
|