|
|
|
Jugo-vzhodna Slovenija Občine, ki so zajete v regiji: Občine
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Dvor leži na terasah levega brega reke Krke ob cesti Žužemberk–Novo mesto, od koder se tu odcepi cesta proti Kočevju. Krka teče tod v brzicah in slapiščih čez več slikovitih lehnjakovih pragov. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Ime Dolenjske Benetke se je mesteca oprijelo zaradi pogostih poplav, toda na Benetke spominja tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci tukaj lahko ogledajo. Kostanjevica, eno najmanjših in hkrati eno najstarejših mest na Slovenskem, se je razvilo na umetnem otoku v meandru reke Krke, blizu gradu Landestrost, nekdanje spanheimske obmejne trdnjave, ob vznožju Gorjancev. Mestna struktura z dvema ulicama se je ohranila vse do danes, ko je kraj kot celota razglašen za kulturni spomenik. |
|
Več ...
|
|
|
Muzeji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Začetki galerijske dejavnosti v Kostanjevici na Krki segajo v leto 1956, ko je bila – na pobudo tedanjega ravnatelja Lada Smrekarja – v prostorih osnovne šole ustanovljena Gorjupova galerija. Pomeni predhodnico vseh kasnejših kulturnih dogajanj v Kostanjevici na Krki: Dolenjskega kulturnega festivala 1956–1981, Lamutovega likovnega salona, kiparskega simpozija Forma viva in Grafičnega bienala jugoslovanskih otrok. Sedaj dejavnosti potekajo v okviru Galerije Božidar Jakac, ki je bila ustanovljena leta 1974. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Idilična vas (255 m, 399 prebivalcev) leži sredi vinogradov in sadovnjakov na južnem pobočju pogorja Orlice, ki je poraščeno z gozdovi kostanja in hrasta. V Pišecah lahko obiščete rojstno hišo Maksa Pleteršnika, grad Pišece, ki ga zdaj obnavljajo, odpravite se lahko na »vodno učno pot« … in uživate v lepotah bizeljske pokrajine, ki se tu še prav posebno ponaša z »razkošjem preprostosti«. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na Dolenjskem, v prelepi dolini Radulje, dobre tri kilometre od njenega izliva v Krko, leži na zložnem pobočju Mastnega Vrha naselje Škocjan. Zgodovinski viri navajajo številne prazgodovinske in rimske najdbe, kar pomeni, da je bilo to območje poseljeno že v davnini, sam kraj Škocjan pa se prvič omenja okrog leta 1306. Danes je Škocjan središče občine z istim imenom in šteje nekaj več kot 3.000 prebivalcev. Vodilna gospodarska panoga je še vedno kmetijstvo, predvsem živinoreja, čeprav se večina prebivalcev vozi na delo v Novo mesto, Šentjernej in Dobruško vas. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
En hribček bom kupil … poje Slomškova pesem in vabi na Bizeljsko, v vinorodno pokrajino, ki obsega valovito jugovzhodno pobočje Orlice in Kunšperške gore, približno med povirnim delom potoka Dramlja na zahodu in desnim bregom reke Sotle na vzhodu. Značilni so vinogradi (vina rosé) in sadovnjaki, ob Sotli so polja in travniki. Bizeljsko se imenujeta tudi glavno naselje in grad. V resnici se je naprej grad imenoval po vitezih Wisell, po njih se je tekom stoletij poimenovalo tudi samo področje: Wisell – Bizel – Bizeljsko. |
|
Več ...
|
|
|
Kraji
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Če se peljemo po lokalni cesti Škocjan–Šentjernej in v Dobravi prečkamo reko Krko, lahko v Otoku pri Dobravi na desnem bregu reke Krke opazimo nenavadno slamnato streho. Kaj le se skriva pod njo? |
|
Več ...
|
|
|
Cerkve
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkvenih stavb na slemenu in istoimenskem vrhu (527 m) v pogorju Orlice, na vzhodnem robu slovenskega ozemlja. Svete gore so stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov, romarska pot vodi sem že od leta 1265. Z vrha je lep razgled po slikoviti in mehki obsotelski pokrajini. |
|
Več ...
|
|
|
Gradovi
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
V rajskem kraju, kot pravi Janez Trdina v eni od svojih zgodb, na razglednem pobočju v Hrastju pod Gorjanci, jugozahodno od Šentjerneja stoji grad Gracajev turn. Domačini ga imenujejo tudi Tolsti vrh, kar naj bi ponazarjalo rodovitnost okolice. Uradno se imenuje po Grazerjih, plemenitaški družini iz belokranjskega Gradca, ki je sezidala skromen, neutrjen stolpast dvor, ki se prvič omenja že leta 1311. |
|
Več ...
|
|
|
Gradovi
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na položni vzpetini v severnem pobočju Gorjancev, na robu naselja Cerov Log, jugozahodno od Šentjerneja, stoji graščina Prežek, od katere sta danes ohranjeni le lupina in streha. Prežek ima poseben pomen predvsem v naši kulturni zgodovini, saj je bil nekaj časa last Andreja Smoleta, najožjega prijatelja pesnika Franceta Prešerna. Ko je nekaj desetletij kasneje pripovednik Janez Trdina, samotnik in popotnik pod Gorjanci, iskal njune sledi, je v svojih spisih zabeležil marsikaj zbadljivega o njunih srečanjih. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 31 - 40 od 50 |
|
|
|