Sveti Jakob je 806 metrov visok vrh Polhograjskega hribovja, ki je – Äe se nanj podamo po najlaĹžji, a hkrati tudi najlepĹĄi poti – bolj primeren za sprehajalce kot za prave pohodnike. Vrh in cerkev svetega Jakoba na njem se vidita Ĺže od daleÄ, z vrha pa se ob jasnih dneh ponuja Äudovit pogled na SorĹĄko polje, Ljubljansko kotlino, Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom, Polhograjsko, zasavsko in notranjsko hribovje.
Pot na Sveti Jakob je najenostavnejĹĄa, Äe za izhodiĹĄÄe izberemo vas Topol (738 m), ki je lahko zaÄetna toÄka tudi za pohod na druge okoliĹĄke vrhove. Topol, ki mu mnogi zaradi svetnici Katarini posveÄene cerkve pravijo kar Katarina, je najbolj obiskan izletniĹĄki kraj v Polhograjskem hribovju. PribliĹžno pol ure hoda do Svetega Jakoba zaÄnemo po strmi asfaltni cesti skozi vas. Na desno se nam odpre pogled na cerkev svete Katarine, mi pa pri kapelici sredi vasi zavijemo levo. Pot kmalu postane makadamska in bolj poloĹžna, zaradi Äesar ni naporna – ĹĄe bolj pa nas vleÄe naprej, saj se vrh Svetega Jakoba s slikovito cerkvijo vidi Ĺže od daleÄ. Le nekaj korakov s poti si lahko ogledamo tudi leta 2002 obnovljen Porentov vodnjak. Tik pred vrhom se za kratek Äas pot spet bolj strmo vzpne in Ĺže smo na cilju.
PodruĹžniÄna cerkev svetega Jakoba izhaja iz 17. stoletja, a je bila v potresu leta 1895 moÄno poĹĄkodovana, zato njena danaĹĄnja podoba izhaja iz leta 1898. Strop cerkvene ladje je raven, prezbiterij pa prekriva kupola z grebeni. Na kamnitem glavnem oltarju je niĹĄa s svetim Jakobom in ĹĄe dvema svetnikoma. ObmoÄje Polhograjskega hribovja, ki ga nekateri viri imenujejo tudi Polhograjski Dolomiti, Polhograjci ali celo Pograjci, je bilo leta 1974 razglaĹĄeno za krajinski park. Polhograjsko hribovje sestavljajo klasiÄne kamnine in dolomit; njegovi vrhovi, s katerih je lep razgled, se dvigujejo od 800 do 1000 metrov visoko. ObmoÄje je poznano tudi po raznolikih rastlinskih vrstah, med katerimi je tudi nekaj zavarovanih, npr. blagayev volÄin. Prikaži na zemljevidu
VeÄ slik |