|
|
|
Slovenija - Gradovi
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Na griÄu severozahodno od Mirne, ob sotoÄju rek Mirne in VejerĹĄÄice, stojijo razvaline Mirnskega gradu – SpeÄe lepotice. To je eden lepĹĄih in redkih obnovljenih kulturnih spomenikov srednjeveĹĄke arhitekture na Slovenskem. Leta 1962 je razvalino gradu dobil v 99-letno uporabo Marko Marin, leta 1965 pa je dobil ĹĄe dovoljenje za obnovo, ki jo veÄinoma sam financira ĹĄe danes. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Nad avtocesto Ljubljana–Zagreb se blizu OtoÄca na vinorodnih poboÄjih pod TrĹĄko goro Ĺže od daleÄ odpre pogled na slikovite obrise Starega gradu, pozidanega na nizki, a razgledni skalni terasi. Ĺ˝e ime gradu pove, da sodi med najstarejĹĄe pri nas, zato tudi ni Äudno, da se je okrog njega spletlo mnogo zgodb. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na juĹžnem obrobju Novega mesta stoji na zloĹžni vzpetini, do katere nas pripelje koĹĄat drevored, grad Grm. S svojo izbrano lego dominira nad vso bliĹžnjo okolico in od tod se je svoje dni, ko obmoÄje novomeĹĄke Kandije ĹĄe ni bilo gosto poseljeno, odpiral imeniten razgled na Novo mesto in bliĹžnje griÄevje. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
|
Na razgledni 507 metrov visoki vzpetini nad vasjo Karteljevo pod avtocesto Ljubljana–Zagreb, sedem kilometrov od Novega mesta, se dviga grad Hmeljnik. Grad, ki je tako po svoji dominantni legi med dolinama Temenice in Radulje kot po svoji arhitekturi sodil med najpomembnejĹĄe slovenske gradove, je bil med drugo svetovno vojno poĹžgan in po njej veÄkrat miniran. Pozneje so ga za silo pokrili, tako da vsaj od daleÄ spominja na svojo nekdanjo podobo, Äeprav je ĹĄe vedno ruĹĄevina. Ko se mu pribliĹžujemo, nas Ĺže od daleÄ prevzame njegova kompaktna kubiÄna gmota, ki s svoje terase na jezikastem pomolu hriba ĹĄe vedno obvladuje okolico. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Ĺ est kilometrov juĹžno od Novega mesta, ob cesti proti UrĹĄnim selom, se med gozdovi, travniki in vinogradi z lepo urejenimi zidanicami na obli razgledni vzpetini nahaja naselje RuperÄ vrh pri Stranski vasi. Tu lahko doĹživimo pristen stik z naravo, gozdom in Ĺživalmi v ograjenem delu gozda in travnika – obori RuperÄvrh, lahko pa se sreÄamo tudi s kulturno dediĹĄÄino – razvalinami gradu RuperÄvrh. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na oblem griÄu v neposredni bliĹžini Gracarjevega turna v Hrastju pri Ĺ entjerneju stoji renesanÄni dvorec Vrhovo. O njem piĹĄe tudi Valvazor, ki ne more prehvaliti zlasti lepega in prijetnega kraja z rodovitnimi vinogradi, celimi gozdovi kostanjev, ki so debelejĹĄi in okusnejĹĄi od laĹĄkih, ter plemenitim sadjem. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Darja VerbiÄ
|
Ob prastari poti, ki vodi iz Celja proti Slovenj Gradcu, se ob vstopu v Ĺ aleĹĄko dolino razkazuje mogoÄen Velenjski grad. Dolga stoletja je skupaj s svojima sosedoma, gradovoma Ĺ alek in EkenĹĄtajn, obvladoval poti iz Celjske kotline na KoroĹĄko ter uspeĹĄno kljuboval zobu Äasa. PreĹživel je vojne vihre, turĹĄke napade in puntarske kmete, ki so mnoge gradove v njegovi bliĹžini spremenili v razvaline. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich in Tilka Jamnik
|
Kadar ima kakĹĄno naselje v svojem imenu »grad«, lahko priÄakujemo, da je tam nekje res grad – ali je vsaj nekoÄ bil. In Äe je Grad zapisan z veliko zaÄetnico, so priÄakovanja ĹĄe toliko veÄja. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
V rajskem kraju, kot pravi Janez Trdina v eni od svojih zgodb, na razglednem poboÄju v Hrastju pod Gorjanci, jugozahodno od Ĺ entjerneja stoji grad Gracajev turn. DomaÄini ga imenujejo tudi Tolsti vrh, kar naj bi ponazarjalo rodovitnost okolice. Uradno se imenuje po Grazerjih, plemenitaĹĄki druĹžini iz belokranjskega Gradca, ki je sezidala skromen, neutrjen stolpast dvor, ki se prviÄ omenja Ĺže leta 1311. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Na poloĹžni vzpetini v severnem poboÄju Gorjancev, na robu naselja Cerov Log, jugozahodno od Ĺ entjerneja, stoji graĹĄÄina PreĹžek, od katere sta danes ohranjeni le lupina in streha. PreĹžek ima poseben pomen predvsem v naĹĄi kulturni zgodovini, saj je bil nekaj Äasa last Andreja Smoleta, najoĹžjega prijatelja pesnika Franceta PreĹĄerna. Ko je nekaj desetletij kasneje pripovednik Janez Trdina, samotnik in popotnik pod Gorjanci, iskal njune sledi, je v svojih spisih zabeleĹžil marsikaj zbadljivega o njunih sreÄanjih. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 1 - 10 od 14 |
|
|
|