Šest kilometrov južno od Novega mesta, ob cesti proti Uršnim selom, se med gozdovi, travniki in vinogradi z lepo urejenimi zidanicami na obli razgledni vzpetini nahaja naselje Ruperč vrh pri Stranski vasi. Tu lahko doživimo pristen stik z naravo, gozdom in živalmi v ograjenem delu gozda in travnika – obori Ruperčvrh, lahko pa se srečamo tudi s kulturno dediščino – razvalinami gradu Ruperčvrh.

Po obori, ki je del nekdanje posesti gradu Ruperčvrh, so speljane poti, na katerih nas med sprehodom lahko presenetijo ptice, avtohtona divjad (srne, jeleni, lisice, jazbeci, divje mačke, zajci, kune, divji prašiči), lahko pa celo damjek ali muflon. Divjad in gozd lahko opazujemo tudi z visokih prež.

Ob robu obore pa samevajo ruševine gradu Ruperčvrh. O nekdanji mogočnosti posestva gradu danes priča le še sekvoja velikanka, ki raste na grajskem vrtu.

Grad Ruperčvrh so sezidali leta 1657 lastniki mehovskega gospostva, grofje Paradajzarji. Leta 1726 je grad, ki je bil že od sredine 17. stoletja tudi sedež deželnega sodišča, prišel v last kostanjeviškega samostana, po letu 1786, ko je dal cesar Jožef II. zapreti samostane, pa je vsa njegova posest prišla v roke verskemu zakladu.

Državi je uspelo prodati ruperško gospostvo šele po Napoleonovih vojnah. Leta 1825 ga je kupil baron Schweiger, po njegovi smrti pa ga je podedoval sin Armand. Vendar je tudi potlej še živela na Ruperčvrhu Schweigerjeva vdova, grofica Turn, ki si jo je pisatelj Janez Trdina kar izdatno privoščil v povesti Kresna noč, še bolj pa v povesti Cigani Brajdiči. Trdina zatrjuje, da so dobili Brajdiči na Kranjskem domovinsko pravico od Turnovke.

Po letu 1850 so se lastniki gradu hitro menjavali, dokler ga niso leta 1943 požgali partizani. Po vojni se je pričel spreminjati v razvalino, njegovo kamenje pa so uporabljali za gradnjo sosednjih stavb. Rešenih je bilo le nekaj najkakovostnejših arhitekturnih členov – glavni portal in napisna plošča s kronogramom sta našla svoje mesto na preurejeni fasadi novomeške Študijske knjižnice. Iz baročne kapele sv. Jožefa so rešili dva kipa angelov, ki sta v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Stranski vasi.

Ob razvalini so danes ostanki zidane ograje, lipovega drevoreda in parka s starim domačim drevjem ter mogočno 25 metrov visoko sekvojo z obsegom debla v prsni višini 737 cm.

Prikaži na zemljevidu