|
|
|
Slovenija - Cerkve
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Nedaleč od vasi Žiče in v neposredni bližini Žičke kartuzije je romanska cerkev Marijinega obiskanja, ki je edina v celoti ohranjena priča življenja kartuzijanov v tej dolini. Njen vhod krasi kamnit romanski portal, eden najstarejših v Sloveniji. Ime vasi je pomanjševalnica besede »špital«, bolnišnica. Kraj je s t. i. »Spodnjim« žičkim samostanom nudil gostoljubje popotnikom in oskrboval »Zgornji« samostan. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tjaša Urankar
|
Priljubljena izletniška točka za romarje, turiste, pohodnike in kolesarje, Ptujska Gora, leži na enem od zadnjih Haloških gričev, ob cesti Ptuj–Majšperk. Prekrasen pogled z vrha gručastega naselja nam ob jasnem vremenu ponudi pogled od Pohorja, Slovenskih goric in Haloz do Boča. Na vrhu 352 metrov visokega griča se bohoti edinstvena gotska cerkev svete Marije, ki jo mnogi upravičeno imenujejo »visoka pesem gotike«, zato ne čudi podatek, da je v zadnjem času Ptujska Gora postala ena najbolj obiskanih štajerskih romarskih poti. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Na južnih obronkih Goričkega stoji cerkev Gospodovega vnebohoda. Arhitekt Plečnik je pri gradnji nove cerkve popolnoma ohranil staro romansko-gotsko cerkvico, upošteval krajevno lončarsko izročilo in ji dal pečat svoje genialne ustvarjalnosti. Njen bel okrogel stolp je v pomurski ravnici viden že od daleč … |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Ob regionalni cesti Murska Sobota–Lendava, 4 km od Murske Sobote in dober kilometer od Moravskih Toplic, je cerkev svetega Martina. Čudovita gotska cerkev z lepim zvonikom, ki je obdana s tremi visokimi kostanji in štirimi lipami, hrani freske Janeza Aquila, mojstra, ki je deloval predvsem v Pomurju. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
To je edino judovsko pokopališče v vsem Prekmurju, ki je ostalo neokrnjeno, in je največje judovsko pokopališče v Sloveniji. 387 judovskim žrtvam fašizma so leta 1947 postavili spomenik z Judovsko zvezdo. Lendava z okolico ima največ vidnih sledi judovskega prebivalstva v Sloveniji. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mitja Gorenak
|
|
Olimje je kraj v občini Podčetrtek ob vznožju Kozjanskega hribovja. Kraj je bil prvič omenjen leta 1208, že v začetku 11. stoletja pa je bil na tem področju zgrajen grad, po katerem je Olimje najbolj znano. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Zaradi svoje lege in bogate duhovne zgodovine so Svete gore častitljiv kraj. To je skupina petih cerkvenih stavb na slemenu in istoimenskem vrhu (527 m) v pogorju Orlice, na vzhodnem robu slovenskega ozemlja. Svete gore so stara znamenita božja pot Slovencev in Hrvatov, romarska pot vodi sem že od leta 1265. Z vrha je lep razgled po slikoviti in mehki obsotelski pokrajini. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Suha je gručasta vas (338 m, 132 prebivalcev), 2 km iz Škofje Loke, pravzaprav na njenem vzhodnem robu, na terasah Sore ob južnem robu Sorškega polja. Vas je zanimiva zaradi starih hiš, med katerimi izstopa Španova hiša (št. 4) s poznobaročnim znamenjem iz leta 1794 in ostanki baročnih fresk na fasadi. Posebno pa je ogleda vredna cerkev sv. Janeza Krstnika, katere prezbiterij je eden največjih dosežkov ustvarjalnosti naše podeželske gotike tako v arhitekturi kot v slikarstvu. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich
|
Legenda pravi, da je samostan Žiče nastal na jasi sredi gozda na južnem pobočju Konjiške gore, kjer se je štajerskemu mejnemu grofu Otokarju Traungauskemu, ki je med lovom zadremal pod hrastom, v naročje zatekel zajec, bežeč pred psi. Grof je v tem videl božje znamenje in je ukazal na tistem mestu postaviti samostan. Gonjači so mu povedali, da se prestrašeni živalci po slovensko reče zajec, kar so nemški pisarji zapisali kot Seitz. Samostanu so tudi pozneje po domače rekli klošter zajčki. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Mira Grahek
|
Mnogi radi obiščejo kartuzijo Pleterje, saj še danes predstavlja oazo miru in tišine, ki človeka poživlja. Kartuzija Pleterje, ki jo je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II., je najmlajša in edina še živa skupnost kartuzijanov v Sloveniji. Leži ob vznožju Gorjancev, na severu pa jo obdaja Pleterski hrib (282 m), ki je porasel z vinogradi. Pleterje je 2 km oddaljeno od Šentjerneja, od koder skozi vas Šmarje vodi pot do kartuzije. Mogočno 3 metre visoko in 2300 metrov dolgo obzidje loči samostanski kompleks od zunanjega sveta. |
|
Več ...
|
|
| << Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>
| | Rezultati 11 - 20 od 22 |
|
|
|