|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Znamenita boĹžjepotna cerkev Matere boĹžje stoji na niĹžjem vrhu ZaplaĹĄkega hriba severozahodno od ÄateĹža. Pot do nje vodi iz vasi, kjer je v vznoĹžju hriba zidani portal s kipoma Kraljice Marije in JoĹžefa z detetom. Od tam so menda nekoÄ romarji po kolenih premagovali strmino do vrha, od koder je tudi izredno lep razgled. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Iztok Ilich
|
Na naĹĄih tleh zagotovo ni prav veliko krajev, ki bi poleg imena premogli le tri hiĹĄne ĹĄtevilke – z nekaj gospodarskimi poslopji – in bi bili poznani tako daleÄ naokoli, kot to velja za Novo Ĺ tifto na Dolenjskem. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopaliĹĄkega obzidja, ki je deloma verjetno ĹĄe ostanek protiturĹĄkega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine; v 19. stoletju so jih preurejali, zato v notranjosti vseh treh cerkva prevladuje poznobaroÄna oprema z rokokojsko ornamentiko. Ĺ tevilni obiskovalci romajo sem ob svetem Jerneju (prva in tudi ĹĄe druga nedelja po 24. avgustu) in ob velikonoÄnem Äasu, ko obujajo tradicijo znamenite BoĹžje poti. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
Mitrej spada med najbolj privlaÄne arheoloĹĄke spomenike v Sloveniji. Najdemo ga ob regionalni cesti SemiÄ–Ärnomelj, nad vasjo RoĹžanec. Relief je verjetno nastal ob koncu 2. stoletja. V skalo vklesana podoba Mitre je ohranjena v svojem naravnem okolju v dolinici kostanjevega gozdiÄa Judovje. Ostanki keramike in kuriĹĄÄa so potrdili domnevo, da so tu izvajali daritvene sveÄanosti. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) TuristiÄno druĹĄtvo Ĺ˝iri
|
|
Na zaÄetku vasi Goropeke stoji cerkev svetega Janeza Krstnika. Gre za gotsko stavbo iz 15. stoletja, ki so jo v poznem baroku predelali in prezidali. Spremenili so tudi oltar, ki so mu dodali podstavek, in strop. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) TuristiÄno druĹĄtvo Ĺ˝iri
|
|
Cerkev je znana kot boĹžja pot. Ĺ˝e pred sedanjo baroÄno stavbo iz 17. stoletja je stala na tem mestu gotska cerkev. Po slavoloku in ostalih robovih ima vtisnjeno modelno ornamentiko. Prezbiterij je obokan in ima plitvo kupolo, ki ima sosvodnice kot redukcijo reber. Ladja je deljena z rahlo nakazanimi oprogami in obokana s svodnimi kapami. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) TuristiÄno druĹĄtvo Ĺ˝iri
|
|
Prvotno je bila cerkev gotska stavba s pravokotno ladjo in triosminskim prezbiterijem. V baroku je bila ladja poviĹĄana in baroÄno preobokana. Enako se je zgodilo tudi prezbiteriju, kjer so ĹĄe vidni sledovi zazidanih gotskih oken. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) TuristiÄno druĹĄtvo Ĺ˝iri
|
|
Enostavna gotska stavba je iz konca 15. ali zaÄetka 16. stoletja. VeÄkrat je bila temeljito predelana. Letnica nad korom (1859) pove, da je bila takrat cerkev obokana in poviĹĄana. Opazijo se ĹĄe zazidana gotska okna v prezbiteriju. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) TuristiÄno druĹĄtvo Ĺ˝iri
|
|
Ob glavni cesti skozi Ĺ˝iri stoji farna cerkev svetega Martina, zgrajena v novoromanskem slogu. Cerkev je bila posveÄena 11. novembra 1912. FiziÄna viĹĄina notranjosti cerkve je 16 metrov, v ĹĄirino meri 24 metrov, dolga pa je 47 metrov. Dva zvonika segata kar 58 metrov visoko. |
|
Več ...
|
|
|
Napisal(a) Tilka Jamnik
|
StiĹĄki samostan je najstarejĹĄi na danaĹĄnjem slovenskem ozemlju. Tu je nastal StiĹĄki rokopis, tu so Ĺživeli in se izobraĹževali Jakob Gallus Petelin, dramatik Anton TomaĹž Linhart, pesnica Vida Taufer ... V samostanu so bili prostori nekdanje StiĹĄke gimnazije, danes pa se v njem nahaja tudi Muzej krĹĄÄanstva na Slovenskem. |
|
Več ...
|
|
|
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 Naslednja > Konec >>
|
| Rezultati 1 - 10 od 22 |