Romarski kompleks se odlikuje po treh gotskih cerkvah, stisnjenih znotraj visokega pokopališkega obzidja, ki je deloma verjetno še ostanek protiturškega tabora. Cerkve izvirajo iz 14. in 15. stoletja in ohranjajo gotske prvine; v 19. stoletju so jih preurejali, zato v notranjosti vseh treh cerkva prevladuje poznobaročna oprema z rokokojsko ornamentiko. Številni obiskovalci romajo sem ob svetem Jerneju (prva in tudi še druga nedelja po 24. avgustu) in ob velikonočnem času, ko obujajo tradicijo znamenite Božje poti.

Znamenito romarsko središče stoji na robu Rosalnic, razpotegnjenega naselja na kolpski terasi ob železniški progi Metlika–državna meja in cesti Metlika–Božakovo. Zgodovina in stavbni razvoj kompleksa še nista povsem pojasnjena, saj raziskave še niso zaključene. Začetke cerkve je treba iskati že ob koncu 11. stoletja, ko je bila ustanovljena škofija v Zagrebu. Valvasor navaja, da je cerkve gradil red templarjev v 12. stoletju. Zagotovo sta cerkev in župnija obstajali leta 1228, ko je cerkev pripadla novoustanovljeni župniji v Črnomlju. Leta 1268 je celotno cerkveno organizacijo v Beli krajini pridobil Nemški viteški red, ki se je nastanil tudi v Rosalnicah. V 14. stoletju se je župnija v Rosalnicah (Logu) osamosvojila. Leta 1469 so zaradi turških pustošenj sedež župnije prenesli v mesto Metliko. Kljub nemirnim časom so se Tri fare v 15. in 16. stoletju s tremi gotskimi cerkvami razvile v najpomembnejše romarsko središče v Beli krajini. Med drugim so dajale zavetje frančiškanom, ki so v 15. stoletju pribežali iz Bosne. Ko so Turki cerkve požgali, so se frančiškani umaknili v Novo mesto.

Cerkve stojijo vzporedno druga poleg druge:

Najstarejša je gornja, severna cerkev, posvečena Žalostni Materi božji. Zgrajena je bila ob koncu 14. stoletja. Ohranila je prvotno podobo – opornike na zunanjosti in rebrasto obokan gotski prezbiterij. Sredi 18. stoletja je bila barokizirana in takrat je dobila tudi kakovostno oltarno opremo. Notranjost je leta 1842 s figuralnimi prizori iz Stare in Nove zaveze poslikal Josip Egartner iz Kranja. Posebnost je upodobitev desetih zapovedi na slavoločni steni, ki ločuje ladijski prostor od prezbiterija. Med nagrobniki, ki so vzidani v steno cerkve, je zanimiv verz v bohoričici na nagrobniku Mihaela Vovka iz 19. stoletja.

Srednja cerkev Glej človeka (Ecce homo) iz začetka 16. stoletja je središče romarskega kompleksa; edina ima zvonik, pred njo je tudi lopa z oltarno mizo. Barokizirana cerkev ima osmerokotni tloris in ohranjen gotski prezbiterij. Glavni oltar iz sredine 18. stoletja je bil predelan v 19. stoletju. Notranjost je leta 1862 poslikal Jurij Tavčar »Idrijski«, iz Idrije, učenec Josipa Egartnerja. V močnih, živih barvah (izstopa predvsem modra) so v prezbiteriju upodobljeni prizori iz življenja svetnikov, v ladji na stenah Marija Magdalena, Jezus dobri pastir in sveti Peter, v kupoli pa prizori iz cikla sedmih Marijinih žalosti. Med posebne zanimivosti cerkve sodi Marijin oltar v ladji s kipom Matere božje z mrtvim Kristusom. Nastal je v prvi polovici 18. stoletja, častile pa so ga predvsem tiste ženske, ki so iskale primernega moža; še danes ga romarke obidejo na kolenih.

Južna, spodnja cerkev, posvečena Lurški Devici Mariji, je v jedru srednjeveška stavba s pozidanim in v 16. stoletju predelanim prezbiterijem. Na zunanjosti prezbiterija so vidni fragmenti srednjeveške poslikave iz 15. stoletja. Psevdogotski oltar iz začetka 20. stoletja je delo metliškega podobarja Jerneja Jereba; v osrednji niši vidimo Lurško Mater božjo, levo in desno pa stojita sveta Ana in sveti Jernej. Upodobitev slednjega je zanimiva zaradi tega, ker je največji romarski shod v Rosalnicah ravno na Jernejevo nedeljo.

Prikaži na zemljevidu