Priljubljena izletniška točka za romarje, turiste, pohodnike in kolesarje, Ptujska Gora, leži na enem od zadnjih Haloških gričev, ob cesti Ptuj–Majšperk. Prekrasen pogled z vrha gručastega naselja nam ob jasnem vremenu ponudi pogled od Pohorja, Slovenskih goric in Haloz do Boča. Na vrhu 352 metrov visokega griča se bohoti edinstvena gotska cerkev svete Marije, ki jo mnogi upravičeno imenujejo »visoka pesem gotike«, zato ne čudi podatek, da je v zadnjem času Ptujska Gora postala ena najbolj obiskanih štajerskih romarskih poti.

Zgodovina Ptujske Gore sega v srednji vek. Vas, ki se je razvila na ravnici pod cerkvijo, je leta 1447 dobila tržne pravice. Da je bil tu nekaj časa sedež deželskega sodišča, dokazuje sramotilni steber – pranger, kamor so privezovali kaznovanega, ki so se mu mimoidoči posmehovali, ga kamenjali in pljuvali. Današnji steber, ki ga je moč videti na cerkvenem dvorišču, nosi letnico 1855, prvotni pa naj bi bil iz 15. stoletja.

Prebivalci Ptujske Gore so se ukvarjali s kmetijstvom in razvili močno postojanko domačih obrti: lončarstva, kamnoseštva, krojaštva in kovaštva. Imeli so svoj zdravstveni dom, zobozdravnika, žandarmerijo ter se ukvarjali z žganjekuho. K razvoju kraja je veliko pripomogla ustanovitev šole že v 17. stoletju.

Po legendi o nastanku cerkve sv. Marije naj bi bogati grof iz Vurberka, ki je imel slepo hči, dal postaviti cerkev na mesto, kjer je deklica nekega dne ob redni molitvi, ko se je obračala k sv. Mariji, naj ji povrne vid, ugledala luč na kraju, kjer je stal križ. Zgodovinski listine pa pričajo, da je cerkev okoli leta 1410 dal zgraditi Bernard III. Ptujski. Leta 1442 je pisno prvič omenjena pod imenom Neuestift (Nova Štifta). Pri gradnji in oskrbi cerkve je sodelovalo več plemiških družin, med njimi celjski grof Friderik II., plemiška družina Stubenbergi in vitez Žiga Dobrnski.

V času turški vpadov je cerkev služila kot obrambna postojanka pred Turki, zato so prebivalci Ptujske Gore zgradili visoko obzidje z obrambnimi stolpi. V tem času se je pojavilo ime »Črna Gora«. Zgodba pravi, da je Marija sama zavarovala Goro, ko jo je zagrnila v črn oblak, da je turški roparji niso našli. Za Turki so v cerkvi prebivali protestanti, nato pa so jo v svoje roke dobili Jezuiti iz Leobna. V tem času je z bogato baročno opremo doživela svoj ponovni razcvet. Od leta 1937 so jo v upravo prevzeli očetje minoriti.

V cerkvi lahko poleg celjskega oltarja Friderika II. Celjskega in Sigismundovega oltarja, baročne prižnice, gotskih fresk, vitražev, kamnoseških znamenj in kipa sv. Jakoba občudujemo prekrasen »milostni relief« Marije zaščitnice s plaščem, ki prekaša vse, kar je v tem času nastalo na slovenskih tleh. Množica pod Marijinim plaščem predstavlja celjske grofe in njihove sorodnike ter imenitnike Evrope okrog leta 1410.

V cerkvi ob vikendih večkrat organizirajo koncerte klasične glasbe, zlasti ob velikih cerkvenih praznikih.

Ogleda je vredno tudi cerkveno obzidje z ohranjenim južnim obrambnim stolpom. Baročno stopnišče, ki vodi do cerkve, stražita sv. Florjan in sv. Janez Nepomuk, vhod na vrhu stopnic pa krasita sedeča angela s ščiti in bogato oblikovanimi vazami.

Ob lepem vremenu ne zamudite prekrasnega razgleda na vse strani neba: na Dravsko polje, Pohorje, Maribor, Ptuj in Slovenske gorice proti severu, na cerkev sv. Bolfenka in Donačko goro proti jugu, na pokopališko cerkev sv. Lenarta in cerkev sv. Janeza na Janškem vrhu proti jugovzhodu ter na Boč in kamniške planine proti zahodu.

Ob cesti, ki se spušča iz trga proti glavni cesti, raste stoletja staro, a še vedno razkošno drevo tisa (taxus baccata), ki je zaščiteno, saj je bilo po izročilu posajeno, ko so Križarji zavzeli Jeruzalem (1098).

V bližini, na Podložah, se nahajata še dve mesti, vredni ogleda:
Prazgodovinsko gomilno grobišče – gomile: Gomile in izkopanine, kot so deli noše, orodje, oprema za konja in keramično posodje, so dovršeni izdelki ptujskogorskih staroželeznodobnih mojstrov v času staroželeznodobne družbe ob koncu 7. in v začetku 6. stoletja pr. n. št. Najdenih je bilo še nekaj kosov črne keramične posode in del železnega predmeta.
Bunker izpred 2. svetovne vojne, ki je zgodovinski terenski spomenik: Starojugoslovanska vojska je v letih 1938–1939 na območju Ptujskega polja zgradila več bunkerjev. Bunker na Podložah je eden izmed njih, v obrambni liniji, ki je tekla ob vznožju Haloz.

Prikaži na zemljevidu