To je edino judovsko pokopališče v vsem Prekmurju, ki je ostalo neokrnjeno, in je največje judovsko pokopališče v Sloveniji. 387 judovskim žrtvam fašizma so leta 1947 postavili spomenik z Judovsko zvezdo. Lendava z okolico ima največ vidnih sledi judovskega prebivalstva v Sloveniji.

Ker so na njem le stari grobovi brez gomil, judovsko pokopališče morda lahko občutimo kot lepo urejen park s kamnitimi nagrobniki na trati. Nekaj je cipres in drugih okrasnih dreves ter grmičja, toda nikjer ni cvetja ali sveč. Judje polagajo na nagrobnike kamne, ali bolje kamenčke, toda ker je v okolici Lendave po 2. svetovni vojni ostal komaj kateri potomec Judov, boste na vsem pokopališču našli komajda kakšen grob s kamni. Kamniti nagrobniki so različne velikosti, odvisno pač od pomembnosti rodbine. Na njih prebiramo značilna judovska imena in priimke: Marx Lebli in Marx Jakab, ki sta bila menda prva judovska priseljenca v Lendavi, oba trgovca; Hermina Brünner, rojena Löwenstein, zadnja učiteljica, Mor Lowy, zadnji rabin v Lendavi.

Stavbe na Glavni ulici v Lendavi pričajo, kako pomembno vlogo so imeli prebivalci judovske veroizpovedi. Pred leti je ob sinagogi stala še šola, v kateri je bilo nekoč urejeno stanovanje rabina, vendar so jo konec devetdesetih let porušili in tam zgradili kulturni dom.

Judje so se naselili med Madžari in Slovenci v Prekmurju po končanih turških vpadih. Prekmurje, še posebej pa Lendava, leži na ugodni geografski poti. Judje so prihajali iz dveh strani – iz Avstrijske in Madžarske. V prvem popisu prebivalstva v prvi polovici 18. stoletja je najti dva judovska priimka, v naslednjih letih pa je število judovskega prebivalstva naraščalo. Judje so bili pretežno trgovci, gostilničarji, žganjarji, medičarji, pravniki, zdravniki. Leta 1850 so odprli judovsko šolo, ki je delovala vse do leta 1921.

Pred 1. svetovno vojno so v Prekmurju živeli tudi ortodoksni Judje, vendar so se počasi asimilirali z ostalim prebivalstvom ali pa so se odselili. Pred 2. svetovno vojno se Judje niso več v celoti držali pravil, ki jim jih je narekovala vera. Govorili so predvsem madžarščino in nemščino, tudi hrvaščino in prekmurščino. Taka jezikovna mešanica je bila posledica selitev.

Dolga vas/Hosszúfaluhegy (165 m, 764 prebivalcev) je strnjeno nadaljevanje mesta Lendava. Prebivalci so večinoma madžarske narodnosti, nekaj družin je Romov. Leta 1932 se je v severnem delu naselja naselilo 12 družin Slovencev iz Goriške. Zaradi vrste antičnih najdb domnevajo, da je bila na tem prostoru rimska postojanka Halicanum.

Prikaži na zemljevidu